Američanka Jessica Harris je bila nekoč odvisna od pornografije, danes pa na svoji spletni strani v boju proti tej odvisnosti še posebej opogumlja ženske. Je blogerka in avtorica knjige Beggar’s Daughter (Beračeva hči).
Občutek nevrednosti
Odraščala je v katoliški družini. Že v otroštvu si je prizadevala, da bi dosegala pričakovanja drugih, posebej staršev. Ko je imela sedem let, je njen oče nenadoma zapustil družino. Spraševala se je, ali je za to kriva ona. “Sem naredila kaj narobe, sem ga razočarala?” Preostali družinski člani so skušali dogodek potlačiti in živeti naprej. “Bila sem zafrustrirana z vsemi temi pričakovanji, čutila sem, da nisem dovolj, in se spraševala, zakaj je tako,” se spominja Jessica.
Podoben vtis je dobila tudi v Cerkvi. “Vedno sem mislila, da Bog do mene goji neka pričakovanja. Sveto pismo sem dojemala kot seznam pravil, z izpolnjevanjem tega pa si prislužiš Njegovo ljubezen. Če zamočiš, to izgubiš.” Vsa ta občutja so jo vodila v prazno življenje brez veselja.
Pornografijo odkrila po naključju
S pornografijo se je prvič srečala pri 13 letih, ko se ji je med spletnim brskanjem za šolski projekt po naključju prikazalo okence s pornografsko vsebino, na katerega je nato kliknila. Tovrstne vsebine so v naslednjih štirih letih postale del njenega vsakdana, večurno gledanje pornografije na maminem računalniku ob povratku iz šole pa njena rutina. Na dan je zapravila tudi po šest ur za gledanje pornografije, medtem ko je še naprej hodila v cerkev, obiskovala mladinsko skupino in bila vzorna učenka.
Na pornografskih straneh se je začela vključevati tudi v spletne klepetalnice. Kot pripoveduje, ji je bilo všeč, da je bila deležna pozornosti, potrditve in občudovanja popolnih neznancev. Zanjo je bil to pobeg od resničnega življenja, kjer se je lahko pretvarjala, da je vse odlično.
Spoznala, da potrebuje pomoč, toda …
V nekem trenutku je spoznala, da se ne more več nadzorovati. Priznala si je svojo zasvojenost, hkrati pa je pred svetom še naprej skrivala svoje pomanjkljivosti in delala na tem, da drugim prikaže svojo popolno podobo. “Moje življenje je postalo velika zamotana mreža laži in prevar, zgrajena okoli varovanja te skrivnosti.” Bilo jo je sram, ker je dopustila, da jo je zasvojenost pripeljala tako daleč. “Če bi komu povedala, bi se vsa ta perfekcija začela sesuvati in bila bi čudakinja, ki gleda pornografijo. Dopovedovala sem si, da se moram s tem soočiti sama.”
Njene težave so se kmalu začele kazati na ocenah, prav tako se je soočala s pomanjkanjem spanja in samopoškodovanjem. Odločila se je, da poišče pomoč, toda vsi tovrstni programi so bili namenjeni samo moškim. Spraševala se je, ali je edina ženska, ki se je zapletla v past pornografije.
“Ženske nimajo takih težav”
Vpisala se je na katoliško fakulteto, kjer je sama pri sebi upala, da bodo odkrili njeno zasvojenost in ji nudili ustrezno pomoč. Ob neki priložnosti je morala na pogovor k ravnateljici, saj so na računalnikih beležili obisk pornografskih strani, ki jih je obiskovala. Šokirana je bila, ko so ji namesto graje dejali: “Vemo, da nisi bila ti. Ženske nimajo takih težav.”
Pri 17 letih je celo razmišljala, da je edina rešitev, da bi bila vredna v očeh drugih, da postane pornografska igralka. Skušala se je priključiti pornografski industriji, kar ji na srečo ni uspelo.
Presunil jo je pogreb vrstnice
Ko je bila na nekem pogrebu dekleta, ki ga je poznala iz šole, je bila presunjena nad pridigo, ki je govorila o dekletovi ljubezni do Jezusa. Razmišljala je, da si tega želi tudi sama. “Naredila sem vse, da bi osrečila in navdušila ljudi. Hkrati sem čutila, da nikomur ne bi bilo mar, če bi umrla. Želela sem, da je moje življenje pomembno, in če je to ljubezen do Jezusa, to zmorem.” Po tem je Jessica pokleknila pred oltar in prosila Jezusa, naj nekaj naredi.
Znašla se je na srečanju svetopisemske skupine, kjer so bile udeleženke povabljene, da napišejo grehe, ki jih težijo. Jessica se je opogumila nekomu priznati svojo stisko. “Razmišljala sem, da sem storila največjo napako svojega življenja. S srečanja sem odšla poražena, ker sem s tem zrušila svoj zid popolnosti.”
“Vaše življenje ni nepopravljivo”
Toda voditeljica skupine je pozneje pristopila do nje, ji nudila podporo in pomagala pri njenem osvobajanju od pornografije. Z molitvijo in podporno skupino je Jessica v naslednjih dveh letih premagala odvisnost in danes pričuje o številnih škodljivih posledicah pornografije. “Največja laž pornografije, ki sem jo zasledila, je, da ni pomembno, kdo si. Postanete nič drugega kot slikovne pike na zaslonu, telo, zbirka organov. Največja resnica milosti pa je, da ne glede na to, kaj ste storili, vaše življenje ni nepopravljivo.”
Poudarja, da gre pri pornografiji za zmotno pojmovanje človeške svobode, ki načenja vsak, posebej pa partnerski oz. zakonski odnos. Staršem svetuje, naj se pripravijo na pogovor z otrokom o pornografiji, ko bo napočil ta trenutek: “Pomembno je, da razumejo, da tu ni v igri vprašanje, ali bo otrok našel pornografijo, ampak kdaj.”
