Večkrat sem že povedal: od nekdaj sem imel težave z adventom. Advent me vedno razočara, jaz pa v adventu nikoli nisem uspešen. Običajno nekako zavozlam vse niti adventa: nenavadne starozavezne prerokbe, božične zabave, božične recitale, božične okraske in priprave na Jezusov drugi prihod.
Zato sem se lotil iskanja, da bi našel odgovor na svojo adventno dilemo … in našel štiri iztočnice, ki so mi zdaj v veliko pomoč.
Prvi stavek: Umrl boš 25. decembra.
To je zelo jasna in očitna – obenem pa vrhunska in osupljiva – rešitev, ki jo oče Mike Schmitz predlaga za rešitev adventnega problema. Morda ste jo že kdaj videli; naj vas spomnim:
V svoji predstavitvi z naslovom Resnični pomen adventa oče Mike združi oba Kristusova prihoda, na katera se pripravljamo – Jezusovo rojstvo in advent Jezusa Sodnika –, tako da predlaga elegantno preprosto rešitev: “Predstavljajte si, da boste letos 25. decembra umrli.”
Kako bi preživeli preostanek adventa, če bi se to res zgodilo? Kako bi molili? Kako bi se pokesali? Kako bi služili ubogim? Oče Mike predstavi čudovito zgodbo o študentki, ki je slišala njegov nasvet in se obrnila na dekle, ki jo je v srednji šoli ustrahovala.
“Poklicala sem jo in ji rekla: ‘Vem, da sem bila nesramna do tebe. Zelo mi je žal! To sem storila, ker sem bila ljubosumna.'”
Ženska je točno vedela, o čem govori. “Vedno sem bila zelo prizadeta,” je odvrnila. “Nisem vedela, zakaj si tako nesramna do mene, ko pa si bila tako prijazna do vseh drugih.” Nato se ji je zahvalila in ji odpustila.
Študentka je očetu Miku povedala: “Samo en korak bližje sem, da bom pripravljena videti Gospoda, ker sem se znebila tega bremena.” Storite to v preostanku decembra. In ko ste že pri tem, odpustite tistim, ki jim morate sami odpustiti.
Drugi stavek: Revolucija se začne 25. decembra.
Stališče škofa Roberta Barrona prav tako marsikaj pojasni: “Advent je v resnici nekakšna priprava na revolucijo,” je dejal priljubljeni škof.
Svojo izjavo pojasnjuje takole: po stoletjih napovedi, da bo prišel Odrešenik, se je pojavil Janez Krstnik in dejal: “Zdaj se dogaja. Zgodila se bo dokončna Jahvejeva zmaga, zato pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu.”
John Bergsma v knjigi Jesus and the Dead Sea Scrolls (Jezus in Kumranski rokopisi, op. prev.) o tem navaja zanimive podrobnosti, ko opisuje skupnost Esenov, malodane meniških judovskih vernikov, ki so se utaborili ob Mrtvem morju, da bi dobesedno pripravili pot za prihod Odrešenika.
Škof Barron predlaga, da bi tudi mi to vzeli dobesedno. Jezus je “jasno povedal, kaj želi sporočiti. Božje kraljestvo se je približalo. Tega še ne poduhovljajte … Jezus pravi: ‘V meni, v moji osebi, se dokončno in zmagovito pojavlja Jahve. Zdaj je prišel, da bi vladal besedi. On bo izpodrinil kralje sveta.'”
Pomislite, kaj se je zgodilo potem: Jezus je vstal od mrtvih in sprožil svetovno revolucijo ljubezni in ponižnosti, ki je preorala surove, neizprosne starodavne poganske kulture, zaradi česar je pokristjanjeno pojmovanje dobrega in slabega v današnjem času postalo merilo.
Letos Jezus želi, da se ta revolucija še poglobi. Z našo pomočjo. Začenši 25. decembra. Pripravite se!
Tretji stavek: Satan pravi: “Ne čakaj!”, Bog pa: “Bodi potrpežljiv!”
Cerkveni oče Tertulijan (160–220) je napisal izjemen spis o potrpežljivosti, v katerem trdi, da je greh nepotrpežljivosti v osrčju izvirnega greha.
Eva “ne bi nikoli grešila, če bi spoštovala Božji ukaz in do konca ohranila potrpežljivost,” piše. “Kakor je Bog avtor potrpežljivosti, tako je hudič avtor nepotrpežljivosti.” Bog počne stvari počasi, metodično, uživa v tem, da je.
Satan se naveliča čakanja in si želi akcije. Satan izkoristi Evino nestrpnost: predlaga ji, da lahko zdaj postane kot bog, da ji ni treba čakati na poveličanje na Božji način. Pomislite na grehe, ki jih zdaj povzroča nepotrpežljivost: vse življenjske užitke hočem zdaj. Pozabi na trdo delo; nagrade hočem zdaj. Čast in spoštovanje zahtevam zdaj.
Zdaj pa vse to prenesite na božič. Advent je še bolj kot postni čas obdobje potrpežljivega čakanja. Bogu se ne mudi. Če želimo stopiti v korak z njim, moramo stvari početi po njegovem. Počasi.
Četrti stavek: Marija je bila še bolj zaposlena kot vi.
Jim Gaffigan se je šalil o rojstvu svojega petega otroka: “Predstavljajte si, da se utapljate, nekdo pa vam poda otroka.” To se je zgodilo Mariji in Jožefu.
Že tako sta imela preveč dela: popis prebivalstva, na katerega sta se morala odzvati, sorodnike, ki sta jih morala obiskati v Jožefovem domačem kraju, dolgo karavano po tveganih poteh in prepolno gostišče, da bi ju lahko sprejeli. Dete se je kljub temu rodilo in po tem ni bilo pomembno nič več.
Tudi vi imate preveč dela, toda Dete Jezus kljub temu prihaja. In po tem ne bo več pomembno nič drugega.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
