Humoristična serija Prijatelji (Friends) velja za eno najuspešnejših serij vseh časov. Na televizijskih zaslonih so jo predvajali med letoma 1994 in 2004, zadnjo epizodo pa si je takrat samo v ZDA ogledalo več kot 52 milijonov gledalcev. Tudi po vseh teh letih se najdejo novi oboževalci, ki se poistovetijo s katerim od igralcev.
Eden od šesterice likov, ki so zaznamovali serijo, je igralec Matthew Perry. Igral je lik sarkastičnega in nekoliko negotovega Chandlerja Binga. V nedavno izdani biografiji Friends, Lovers, and the Big Terrible Thing (Prijatelji, ljubimci in velika strašna stvar) je med drugim razkril tudi nekoliko temačen del svojega življenja, vse o svoji nekdanji zasvojenosti.
Boga je prosil, da bi postal slaven
V svoji mladosti je bil priča ločitvi staršev. Oba sta se znova poročila. Čeprav je ostal povezan z obema in je spletel dobre vezi z novimi brati in sestrami, je v sebi čutil veliko praznino. Pri 14 letih se je zatekel k alkoholu, toda popivanje ni rešilo njegove osamljenosti.
Kot pravi, je pri 24 letih prvič prosil Boga, da bi postal slaven. Po njegovem mnenju je bila namreč slava odgovor na vse njegove težave. Ko se danes ozira nazaj, pravi, da je bila to “zelo neumna molitev”.
Dobil je vlogo Chandlerja v seriji Prijatelji in res postal slaven. Sprva se mu je to zdelo kot uslišana molitev. Njegove hollywoodske sanje so se uresničile in predstavljal si je, da bo šlo njegovo življenje od tam naprej samo še navzgor. Kmalu je ugotovil, da resnična sreča ni povezana s slavo ali bogastvom. Še vedno se je soočal s praznino in osamljenostjo.
Poleg alkohola je kmalu posegel še po tabletah na recept. “Potek moje zasvojenosti lahko spremljate po nihanju moje teže od sezone do sezone,” piše v biografiji. “Ko pridobim težo, gre za alkohol. Ko shujšam, so tablete.”
Bog ga je rešil še drugič
Perry je tonil vedno globlje in stvari so mu uhajale izpod nadzora. Skoraj 10 let po prvi molitvi je prosil Boga, naj mu pokaže, da je z njim. Kot pripoveduje, je takrat izkusil moč Svetega Duha in začel jokati. “Nisem jokal, ker bi bil žalosten – jokal sem, ker sem se prvič v življenju počutil v redu. Počutil sem se varno, preskrbljeno.” Namesto slave je Boga tokrat prosil, naj mu pomaga, in njegova bolečina in praznina sta bili postopoma vse manjši.
Od takrat je zvezdnik zelo napredoval na svoji poti zdravljenja od opojnih substanc. Želi si, da Bog prek njegove zgodbe navdihne tudi druge, ki se soočajo z različnimi zasvojenostmi.
“Bog mi je pokazal delček tega, kaj bi življenje lahko bilo. Rešil me je tisti dan in za vse dni naprej, ne glede na vse. Spremenil me je v iskalca ne samo treznosti in resnice, ampak tudi Njega.”
