Bill in Beryl, brat in sestra iz Avstralije, sta se nazadnje videla pred 80 leti, tik po izbruhu druge svetovne vojne. Bill je bil star enajst let, njegova sestrica pa osem. Sorojenca sta žal živela v sirotišnici, saj je njuna mati umrla tri leta pred tem, oče pa je delal v trgovski mornarici na ladji SS Iron Crown.
Bill in Beryl sta bila prepričana, da se bo njun oče Frank Stewart vrnil po njiju, toda Japonci so torpedirali ladjo, s katero je plul, zato so ga razglasili za pogrešanega in domnevno mrtvega, se na videoposnetku spominja Bill.
Brat in sestra sta takrat živela v Adelaidi. Po vesti o očetovem izginotju ju je čakala še ena srce parajoča novica: Beryl naj bi oddali v posvojitev, čeprav sama tega ni želela.
Po ločitvi sta Bill in Beryl živela vsak svoje življenje. Vedno pa sta gojila močno željo, da bi se nekoč znova našla. Oba sta si prizadevala, da bi ugotovila, kje drugi živi in kaj počne, vendar brez uspeha.
Končno jima je uspelo
77 let po tem, ko je ladja SS Iron Crown potonila na morsko dno, sta končno izvedela drug za drugega. Ker so o najdbi poročali v vseh medijih, je to Billa spodbudilo, da je znova začel iskati Beryl.
Bill, zdaj že v svojih devetdesetih, je opravil test DNK in odkril sorodnico, ki je ljubiteljska rodoslovka. Začela je malce raziskovati in naletela na Beryl, z njenim novim priimkom Johnson.
To je privedlo do telefonskega pogovora med sorojencema in tako se je znova začelo. Par se je srečal, brat in sestra sta odtlej nerazdružljiva, čeprav dejansko nista ves čas skupaj. Kot sta zaupala medijem, si vsako jutro telefonirata, natančno ob 8.15. Pozdravita se z besedami: “Pozdravljen, dragi bratec, pozdravljena, draga sestrica.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
