Poljska zakonca Szkudlarek sta že od vsega začetka načrtovala veliko družino. On je bil ob poroki star 29, ona pa 24. “Za tiste čase sva bila že stara. Želela sva imeti dvojčke, a ta želja se ni izpolnila in otroci so začeli prihajati na svet posamično,” pravi Hanna Szkudlarek.
35 let zakona in devet sinov
Zakonca sta vzgojila devet sinov in pri tem svojo družino izročila v varstvo Svete družine. Pred njeno podobo sta si na poroki tudi prisegla ljubezen, zvestobo in zakonsko poštenost. Na poročna vabila sta napisala svoje geslo: “S stiskom rok izročava najini mladi srci, da naju Bog blagoslovi v dobrih in slabih življenjskih trenutkih.”
“Če gledava nazaj, vidiva, da naju je Bog blagoslavljal, zlasti po priprošnji sv. Jožefa,” pravi Hanna.
Zakonca pravita, da jima je bilo težko, ko sta morala v najtežjih trenutkih izbirati med šolskim izletom in nakupom novih oblačil ali obutve. Težko je bilo organizirati tudi izlet za skupne počitnice enajstih ljudi, zato so se nanj odpravljali v manjših skupinah.
Zakonca sta družino kljub temu zaupala Bogu in bila odprta življenju. “Nikoli ni bilo trenutka, ko si ne bi želela več otrok. Pozitivno razmišljanje nama je pomagalo premagati slabe čase,” pravi Hanna.
Prednosti in slabosti velike družine
Hanna pravi, da so se kot družina z veliko otroki soočali z različnimi odzivi.
“Pogosto so naju spraševali, kako se spopadava z vzgojo tolikih otrok. Ko je mož omenil, da ima devet sinov, je bilo najpogostejše vprašanje: ‘Z eno ženo?'” se spominja Hanna.
Bila sta priča tudi manj prijetnim situacijam. “Nekdo se je potrkal po čelu in komentiral: ‘Imate kaj pameti?’ Za tega človeka sem potem molila, ga opravičevala, saj sva družino ustvarila zavestno in zanjo prevzela polno odgovornost.”
Zakonca sta poskušala biti vsemu kos sama, pogosto s pomočjo odraščajočih sinov, neprecenljiva pa je bila podpora babice ali tete. Največja težava je bila vsakodnevna logistika in prevoz otrok v šolo, a sta se soočila tudi s tem in kupila večji avto.
Poskrbela sta, da so bili njuni otroci vedno urejeni in so se lepo obnašali. Ponosna sta, ko slišita, da so njuni sinovi lepo vzgojeni, sočutni in ustrežljivi. “Naše snahe se nama zahvaljujejo za dobre može,” dodajata. Na vprašanje, ali je dobro biti družina z veliko otroki, odgovarjata pritrdilno.
“Fantje lahko marsikaj naredijo sami. Skupaj so lahko sestavljali ekipe za skupinske igre. Družinske počitnice so bile pri nas vedno pestre. Najboljše pa je, da lahko računamo na medsebojno pomoč,” pravi Hanna.
Devet bratov in fundacija
Trenutno doma živi še pet od devetih sinov. Preostali so si ustvarili družine ali pa so se odselili. Srečujejo se kolikor se da pogosto: ponavadi ob praznikih, rojstnih dnevih ter porokah. Vedo, da lahko vedno računajo na podporo svoje družine.
Skupaj so se odločili ustanoviti Fundacijo Devetih bratov. Cilj organizacije je pomoč otrokom iz velikih družin in širjenje ideje o veliki družini. Člane velikih družin želi podpreti pri odkrivanju potencialov osebnega razvoja in podjetništva.
“Če živite v veliki družini, se lahko naučite podjetništva,” pravi Michał, eden od bratov in pobudnik fundacije. “Ker nismo dobivali žepnine, smo se lotevali različnih aktivnosti za izboljšanje domačega proračuna in razbremenitev staršev. Zaradi tega se lažje spopadamo z izzivi in različnimi stiskami. Razvili smo samostojnost in iznajdljivost,” dodaja.
Dejavnost fundacije je usmerjena tudi v ohranjanje družinskih vrednot in vključevanje mladih iz številnih družin v različna usposabljanja.
“Mladim pomagamo dobiti veter v jadra. S pomočjo podpore mentorjev, ki delijo svoje znanje, imajo priložnost odkriti svoje prednosti in pridobiti izkušnje za prihodnost,” pojasnjuje Michał.
Druga iniciativa fundacije je tutorski program Starejši brat, katerega namen je podpreti družine pri učenju prek individualnih srečanj s tutorji. Idej za nove projekte pa s tem še ni konec.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
