Antonio Fantin iz italijanskega mesta Bibione, rojen leta 2001, je paraolimpijski plavalni prvak. Na paraolimpijskih igrah v Tokiu leta 2021 je osvojil zlato medaljo v plavanju na sto metrov prosto. Pred kratkim je na svetovnem plavalnem prvenstvu v Madeiri na Portugalskem izboljšal svetovni rekord svoje kategorije v prostem slogu. Je večkratni svetovni in evropski prvak.
Zakaj je začel plavati
Pri treh letih in pol so Antoniu diagnosticirali zelo redko hrbtenično arteriovensko razvojno nepravilnost, ki je povzročila napredujočo paralizo nog. “Pri treh letih sem že stal, potem pa sem se nekega dne zbudil z mravljinčenjem v nogi in takrat se je vse skupaj začelo. Zame je bila to vstopna točka v novo življenje,” mladenič pojasnjuje v svoji predstavitvi na spletni strani Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC).
Opraviti je moral zelo tvegano operacijo, vendar mu je ob podpori družine, ki je zanj molila in se borila z njim, uspelo preseči vse ovire.
Ko je začel plavati, kar je bila oblika pooperativnega okrevanja, so mnogi takoj sklepali, da ni primeren za plavalca, ker ni bil prav nič navdušen nad hladno vodo v bazenu. “Za vse se lahko zahvalim svoji mami. Vodila me je v bazen na rehabilitacijo in pogosto sva čakala ure in ure, ker nisem hotel v vodo.” (spletna stran IPC)
Zgodba o vnovičnem rojstvu
16 let pozneje je fant, ki je medtem zrasel v mladega moža, na paraolimpijskih igrah v Tokiu leta 2021 osvojil zlato medaljo, potem ko je postavil rekorde in osvojil medalje na vseh mogočih ravneh. V svoji knjigi z naslovom Punto. A Capo (Pika. Novo poglavje) Antonio pripoveduje svojo zgodbo o vnovičnem rojstvu, zgodbo otroka, ki mu je uspelo invalidnost spremeniti v uresničitev svojih sanj.
To je zgodba o treningih in žrtvah, o ortopedih in fizioterapevtih, invalidskih vozičkih in opornicah, trenerjih in nenadomestljivih prijateljih, pa tudi o veri, kajti zaradi zaupanja v Božjo previdnost in ljubezen do bližnjih ovire lahko postanejo priložnosti.
Komu je posvečena knjiga?
Antonio pravi, da je njegova knjiga “posvečena malim in velikim sanjačem, ki še naprej sledijo svojim ciljem ne glede na vse ovire, ki jih pred njih postavlja življenje. Iz sanjača vedno nastane zmagovalec, o tem sem globoko prepričan.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
