Eno je oznanilo, ki ga morajo slišati ljudje od Jezusovih učencev, “govorite: Približalo se vam je Božje kraljestvo” (Lk 10,9). Pravzaprav dvojno. “V katero koli hišo pridete, recíte najprej: ‘Mir tej hiši!'” (Lk 10,5) Pomenita pa isto. Pomenita prisotnost Boga v življenju človeka, Boga, ki je blizu. In ki je blizu po obnašanju Jezusovih učencev.
Rekli smo že, da so Jezusovi učenci najprej pogumni, ne nazadnje so zato poslani “kakor jagnjeta med volkove” (Lk 10,3), kot miroljubni ljudje med zverine, kot nezaščiteni pred orožje, kot zdravi med bolne, kot lačni med ljudi, za katere ni nujno, da jih bodo sprejeli.
A to seveda ne pomeni, da bi morali pustiti, da ljudje ravnajo z njimi kot z nečim ničvrednim, nikakor, “delavec je vreden svojega plačila” (Lk 10,7). Ni pogum v tem, da je človek predrzen, temveč v tem, da naredi nekaj, kar je treba narediti, čeprav se mu to upira. In to je delo za mir, to je približevanje Božjega kraljestva, premagati samega sebe in svoje udobje.
Glasni(k)
Človek namreč ni prinašalec miru tako, da tiho skloni glavo in se prepusti toku, ne, nekdo pusti sled v prahu ulic, četudi jo bo veter prekril že naslednji trenutek, nekdo, ki se za mir bori, ga zahteva, ga vnaša v hišo, v katero vstopi, aktivno, ne samo deklarativno. Za to pa je treba, da se ga sliši in da je v svojem glasu služabnik resnice, da jasno pove, da je nekaj prav in nekaj drugega narobe.
Tudi na učenca se lepi prah sveta, vse, za kar ga svet navdušuje, za sebičnost, za korist, za moč, za prevlado, za “mir” potuhnjenosti in klečeplazenja, vendar pa je oznanjevalec evangelija nekdo, ki s svojih nog otresa prah, torej ne neomadeževani človek, ne tisti, ki ga nikoli ne mikajo misli po sovraštvu, po maščevanju, temveč tisti, ki ima zanj vse razloge, pa se je sposoben zlu in slabemu – tudi in predvsem v sebi – upreti, se tako znebiti svojega prahu: “Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo,” (Lk 10,11).
Tako se pričuje, da je Božje kraljestvo blizu, ko se naglas protestira – in najbolj učinkovito se ta protest sliši, ko se protestira proti samemu sebi.
Začne se pri odnosu
Zato je oznanjevalec evangelija delavec, garač, ki ga Jezus takega ustvari, ko ga pošlje v paru, “po dva in dva” (Lk 10,1). Da, tam se odvija tisto veliko garanje glede miru, res, mir v svetu se začne med nama.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 71, številka 25–26.