Redovnica iz Singapurja, ki tehta manj kot 50 kilogramov, pripoveduje: “Vedno sem bila drobna in brez oblin. Če lahko tečem in brcam, mi za obrambo ni treba nositi orožja.”
S. Linda Sim je kljub svoji drobni postavi prepričana: “Jaz sem orožje,” kot je pojasnila v pogovoru za singapurske medije. Čeprav se je pred 43 leti pridružila frančiškankam misijonarkam Božjega materinstva, se še vedno ukvarja s to borilno veščino, in to na občudovanja vredni ravni.
Morda se sprašujete, ali si ukvarjanje z borilno veščino in Bogu posvečeno življenje redovnice ne nasprotujeta. S. Linda ob tem pojasnjuje, da je zanjo “Poomsae (zaporedje gibov v taekwondoju, op. p.) oblika umetnosti, zame je kakor ples. Ni nasilen in geslo svetovne zveze World Taekwondo je ‘mir je dragocenejši od zmage’.”
Z vašo pomočjo bomo še boljši
Zanimivo je, da se pri razlagi opira na svetnika, ki je navdihnil njen red: “… Frančišek je izrekel molitev: ‘Naredi me za orodje svojega miru.’ Taekwondo mi omogoča, da se na ljudi obrnem v jeziku, ki ni cerkven.” (Čeprav znamenito “molitev za mir” pogosto napačno pripisujejo sv. Frančišku, se bratje minoriti pogosto naslanjajo nanjo).
Naslov svetovne prvakinje
Aprila 2022 je imetnica črnega pasu petega dana (v sodobnih japonskih borilnih veščinah nosilci činov dan pogosto nosijo črni pas) s svojimi veščinami postala prva Singapurka, ki je osvojila zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v taekwondoju v Južni Koreji.
Za razliko od mnogih drugih borilnih veščin ta obrambni šport od udeleženca zahteva, da se bori proti namišljenemu nasprotniku (ne moremo si kaj, da se ne bi vprašali, ali se je s. Linda pretvarjala, da se bori s kakšnim hudim duhom, morda kar s samim hudičem!). V svoji starostni kategoriji je premagala šest drugih tekmovalcev in postala svetovna prvakinja v starostni skupini nad 65 let.
Ob osvojitvi tega občudovanja vrednega naslova je s. Linda povedala:
“Imela sem občutek, da stojim na vrhu sveta, saj sem dosegla pomemben mejnik na svoji poti v taekwondoju. Počutila sem se odlično: Singapur je tokrat namreč prvič osvojil zlato medaljo, obenem pa me je prešinil občutek izjemne hvaležnosti Bogu.”
David Koh, vršilec dolžnosti predsednika sklada Singapurski taekwondo (STF), je v izjavi za javnost dejal: “Singapurska zveza taekwondoja je zelo ponosna nanjo. S. Linda je tudi svetel zgled našim po srcu mladim Singapurcem, da je šport namenjen prav vsakomur.”
Redovnica, ki je vedno za akcijo
Zdi se, da je s. Lindo od nekdaj privlačila akcija. Kot mlado dekle se je želela pridružiti policiji ali postati vojakinja. Odvrnilo jo je, ko je ugotovila, da se ženske v teh poklicih bolj ukvarjajo s pisarniškim delom.
In tako se je mlada ženska od sanj o reševanju življenj preusmerila v reševanje duhovnih življenj. Kljub materinim pomislekom je s. Linda začutila poklicanost, da bi služila Bogu. Njeno mamo je skrbelo, da bo hčerko s tem izgubila, in potrebovala je več kot 10 let, da je sprejela njeno odločitev. Toda, kot pojasnjuje športna redovnica:
Hodila sem na vse zabave in se ukvarjala z vsemi športi, v meni pa je bila kljub temu praznina. Ves čas sem čutila vznemirjenje, da me Bog kliče, in mir sem našla šele, ko sem se pridružila redovni skupnosti.
Čeprav je sestra s svojim delom prepotovala ves svet, med drugim je 17 let delala v samostanu v Angliji in tri leta kot uradnica v bolnišnici v Zimbabveju, je svojo strast do športa začela resneje udejanjati pred 15 leti, ko je delala z otroki, obolelimi za rakom.
V bolnišnici Assisi, ki jo je njen red ustanovil v Singapurju, so predstavniki sklada Singapurski taekwondo to borilno veščino učili otroke, ki se borijo z rakom. Ni trajalo dolgo, ko je bila s. Linda sama deležna inštrukcij omenjenega sklada, da bi ji olajšali delo z malimi bolniki.
Ena stvar je sledila drugi in ugotovila je, da sploh ni prestara, da bi ta šport prenesla na višjo raven. Nazadnje se je znašla na tekmovanju v Južni Koreji. “Ko sem videla tekmovati sivolase dame, sem pomislila, da bi rada trenirala in zastopala Singapur, saj sem zelo ponosna, da sem Singapurčanka.”
Čeprav je s. Linda zelo zaposlena z usklajevanjem misijonskega dela svojega reda v Singapurju, je doslej nekaj časa namenila tudi udeležbi na 25 mednarodnih tekmovanjih, na katerih je osvojila občudovanja vrednih 30 odličij.
Svetovna prvakinja je morala pred zadnjim tekmovanjem dejansko trenirati trikrat na teden in čeprav so se ji zaradi intenzivne vadbe pojavile določene bolečine, vztraja, da ji “starost ne predstavlja težav”.
Ne zdi se, da bo redovnica, ki bi običajno že presegla upokojitveno starost, svoj črni pas kaj kmalu obesila na klin. Ob sobotah trenira otroke in ena od staršev, gospa Pamela Lim, je izpostavila: “S. Linda je resnično dober zgled za majhne otroke. Vidimo njeno strast in predanost taekwondoju in vsemu delu, ki ga opravlja kot katoliška redovnica.”
Upajmo, da ima s. Linda pred seboj še veliko let, ko bo svojo strast do taekwondoja lahko uporabljala kot orodje za navdihovanje drugih.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
