Oče Hughes je poročil nič koliko parov in iz bogatih izkušenj svetuje zaročencem, ki se podajajo na zakonsko pot: ponuja jim učinkovito protisredstvo za 90 odstotkov zakonskih težav: “Če ne zmoreta odpustiti, se nikar ne poročita,” je duhovnik poudaril tudi na poroki moje hčerke. “Ko slišite, da zakonci obhajajo 30, 40, 50 let skupnega življenja, to pomeni, da praznujejo odpuščanje.”
Oče Sundeme prihaja iz Gane, trenutno pa dela v ameriški zvezni državi Kansas, kjer oskrbuje več župnij. V poročni pridigi je s svati podelil nekaj najmodrejših nasvetov, kar sem jih kdajkoli slišal. Verjamem, da bi morala takšne nasvete vsebovati vsaka poročna pridiga.
“Prvič, bolečina zakona je tudi smisel zakona”
“Zakonska zveza je ministrstvo za zamere,” je dejal. Ker so se ljudje nekoliko nelagodno zasmejali, je pojasnil. “Bog nam daje zakonsko zvezo, da lahko drug drugega užalimo, nato pa v odnosu do drugega postanemo ponižni in odpuščajoči.”
“30 let sem potreboval, da sem se tega naučil, vendar je povsem resnično. Pomanjkljivosti in napake v zakonu niso nesrečna priložnostna ovira za pravo bistvo zakonske zveze, kar sta mir in sožitje, pač pa so smisel zakonske zveze. Naše pomanjkljivosti in napake pri zakoncu odpravijo sebičnost in nas prisilijo, da se naučimo ljubiti tako, kot ljubi Jezus: da se darujemo za nepopolne ljudi.”
“Prišlo bo do nesoglasij, prepirov, nerazumevanja, prizadetih čustev in morda ostrih besed,” je dejal. “Te razlike lahko bodisi pokvarijo ali uničijo vajino ljubezen, lahko pa jo okrepijo in poglobijo. Če se hitro spravita, hitro zacelita rane, se bo vajina ljubezen povzpela na novo raven in vajino veselje se bo povečalo.”
“Drugič, starši, vaša vloga v zakonu mladega para je manjša, kot si mislite”
“Staršem: mož bo zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi. Opustite svojo navezanost na sina ali hčer,” je dejal. Na tej točki je strogo pogledal in odločno ponovil: “Svetujte, vendar se ne vmešavajte.”
Na vsak način. Večno sem hvaležen za nasvete, ki so jih nama z ženo z veseljem dali moji starši ter tašča in tast. Še bolj hvaležen sem za nasvete, ki so jih zadržali zase. Moji starši, oba sta bila učitelja v javnih šolah, so verjetno precej dvomili v učinkovitost šolanja najinih otrok na domu; tega niso nikoli izrekli.
Moj tast, davčni izvedenec, mi je dal zelo koristne nasvete, nikoli pa ni vztrajal ali se vmešaval v moje načine “naravnega finančnega načrtovanja”. Vsi poznamo primere, kako se nasveti staršev zlahka izjalovijo, od delitve mnenj o uporabi plenic do meril čistoče in urejenosti ter tega, kako je treba skuhati krompir.
“Tretjič, občestvo, vaša vloga v zakonu je večja, kot si mislite”
“Vsem nam: naj naša navzočnost tukaj mlademu paru pomaga rasti, naj ga ne uniči,” je dejal. “Včasih uničimo zakone drugih ljudi s slabim zgledom in grdimi govoricami,” je pojasnil. “Rečemo: ‘Poglej tega človeka. Poročen je, pa poglej, kaj počne!'”
Človeška bitja so trdno navezana na skupnost. Ljudje posnemajo, kar vidijo. Če smo obdani s pozitivnim pritiskom vrstnikov, postanemo boljši. Če smo obdani z negativnim pritiskom vrstnikov, se poslabšamo.
Naša zvestoba poročnim zaobljubam pomaga tistim, ki niso zvesti. Naša nezvestoba prizadene več ljudi kot zgolj našo družino.
“Nazadnje, mladoporočenca, Jezus vaju pošilja kot svoje prve učence”
“Ko je Jezus poslal svoje apostole, naj oznanjajo dobro novico, jih je poslal v parih,” je dejal oče Hughes . “Tudi vidva sta po zakramentu svetega zakona v dvoje poslana, da oznanjata evangelij in pričujeta s svojim življenjem.” Na ta način rad razmišljam tudi o svojem zakonu: midva, ki se odpravljava v veliko onstranstvo, majhna v primerjavi s svetom, toda mogočna s Kristusom v zakramentu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
