Jakob Murko je magister fizike in profesor tega predmeta na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Je tudi ljubitelj raziskovanja, s katerim se je spogledoval v študentskih letih. A pot ga je zanesla v profesuro, kjer nadaljuje družinsko tradicijo. Oče in dve sestri sta namreč prav tako učiteljici.
Vselej ga je zanimalo računalništvo, diplomsko in magistrsko nalogo je napisal z okusom te teme, eno leto delal kot računalničar. Fizika pa je njegova nesmrtna ljubezen. “Uživam v fizikalnem poučevanju in raziskovanju, zakaj so stvari takšne, kot so. V izziv mi je, kako fiziko in tehniko narediti zanimivi za dijake.” Lansko leto mu je prineslo poroko, letošnje pa prvorojenca Filipa, ki je star dva meseca.
Moške skrivnosti
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Težko. 🙂 Sem spontan človek. Trudim se, da sem čim bolj sproščen in spočit, a ne gre vedno. Zaradi službe in dvomesečnega sinka nimam prav veliko prostega časa. Še posebej pa z ženo pogrešava čas za naju. Zelo rad pa grem na sprehod s sinom.
Kako razvajate svojo ženo?
Žena Lea je odlična oseba. Res sem vesel, da sem poročen z njo. Zelo med podpira, ne vem, kako bi shajal brez nje. Trudim se, da ji pokažem, kako jo cenim, da je v mojem življenju na prvem mestu, še pred sinom. V času očetovskega dopusta sem prevzel več gospodinjskih opravil. Kuhal sem, pral, čistil, tako da sem jo malo razbremenil. Prinesem ji tudi kako rožo. Da si pripravimo zmenke, pa imamo za nalogo tudi v zakonski skupini. Poskušam biti čim bolj inovativen. 🙂 Rada preživljava čas skupaj.
Kakšno je bilo prvo leto zakona? Sta že poročena eno leto?
Lea, sva že eno leto poročena? Ne, lani poleti sva se poročila. 🙂 Tako hitro teče čas!
No, očitno vam je v zakonu tako lepo, da ste pozabili na čas. 🙂 Uporabili ste zasilni izhod.
Res je čudovito. Nikoli nisem dvomil o pravilni izbiri žene. Res sem vesel vsake pomoči, ki mi jo nameni.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Tek in sprehod v naravi. Dolgo sem bil skavt in skavtski voditelj. Rad naredim tudi kaj tehničnega, kaj v zvezi z elektroniko, kaj popravim.
“Očetovstvo me izpolnjuje, ker …?”
V prvih mesecih življenja otroka je to težje videti, a zelo sem vesel, ko je Filip dobre volje in se nasmehne. Osrečuje me, ko vidim veselo ženo poleg sina. Seveda so pri starševstvu težki trenutki, ampak je zelo lepo, ko vidiš, da je otrok zadovoljen in napreduje. Nikakor nama ni žal, da sva sprejela življenje.
Kaj vam je pri učiteljskem poklicu v največje zadovoljstvo?
Ko sem v učilnici, vem, da sem na pravem mestu. Trudim se za dober stik z dijaki, zgled so mi sodelavci, ki poučujejo z veseljem.
Pomembno je, da dijaki začutijo, da jih razumeš. Hkrati pa ostaneš dovolj trden, da stvari vzamejo resno in se jih naučijo. To človeka izpolnjuje. Učiteljsko delo je zelo dinamično. Tudi med odmori dijaki velikokrat kaj sprašujejo, delajo dodatne stvari. Vesel sem vsakega dijaka, ki ga fizika zanima, da raziskuje doma ali gre na tekmovanje.
Kako pa je s tršimi orehi, z dijaki, ki se jim ne da ali jih fizika ne zanima?
Vsak učitelj potrebuje strategijo, kako pristopiti k takšnim dijakom, ki niso zainteresirani za določen predmet ali šolo nasploh. Fiziko poskušam predstaviti čim bolj pozitivno, minimalne standarde znanja pa predstaviti tako, da jih lahko doseže čisto vsak, če se le malo potrudi. Na ta način lahko tudi dijaki, ki jih fizika ne zanima, predmet opravijo. Problem pa je, če pri tem niso tiho in motijo pouk. 🙂
Kakšne disciplinske rešitve uporabljate?
Na začetku leta smo dorekli pravila. Pri pouku ne smejo uporabljati telefonov, imeti morajo kalkulator in list z enačbami, ne smejo klepetati. Če se zgodi nekaj od tega, dobijo točko. Ko imajo tri točke, so vprašani naslednjo šolsko uro. Pokažejo svoje (ne)znanje. To je njihova odločitev. Zdi se mi, da gre za pošten odnos. Če s svojim obnašanjem kažejo, da obvladajo snov, naj to tudi potrdijo. Sicer pa naj jim bo obnašanje šola. Mislim, da tak sistem deluje tudi preventivno.
Zakaj bi prihodnjim dijakom priporočili mariborsko škofijsko gimnazijo?
Tudi sam sem jo obiskoval. To so bila leta, ko sem najbolj osebnostno zrasel, se oblikoval. Predvsem zaradi takratnih sošolcev. Dijaki so zelo povezani, vlada pozitivno vzdušje, vsak si lahko najde dobro družbo. Ni nepotrebne tekmovalnosti, vsak lahko razvija talente.
Dobro se razumemo s sodelavci, imamo odličnega ravnatelja. Rad hodim v šolo. Tudi zato, ker gojimo številne obšolske dejavnosti. Sodelujem na primer pri šoli za animatorje. Všeč mi je, da privzgajamo, negujemo krščanske vrednote.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Manjka mirnosti in preudarnosti. Živimo v hitrih časih z veliko stresa. Preobremenjenost vpliva tudi na moj odnos z ženo in v šoli. Vsak človek se mora znati ustaviti. Pogrešam tudi več sodelovanja in prijaznosti. Svet je postal preveč individualen.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Ena težjih preizkušenj zame je bil odhod na Erasmus izmenjavo za pol leta. Poln samozavesti sem se opravil na to izmenjavo, kjer pa se na začetku nisem dobro znašel in sem posledično začel še bolj ceniti prijatelje in družbo doma. Še zdaj mi veliko pomenijo prijatelji in domačnost.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Pri nedeljski maši, zakonski skupini in skupini Exodus, ki jo imamo že kar nekaj časa. Ter seveda s spremljanjem dobrih medijev, revije in radia Ognjišče, tudi Aleteio sem že večkrat bral. 🙂
Vaša največja osebna in družinska želja oziroma cilj za prihodnost?
Želimo si zgraditi hišo. Upam, da se nam bo uspelo preseliti na podeželje.
