“Pri gospodinjskih opravilih mi čisto nič ne pomaga!” sem mislila sama pri sebi, ko sem hitela po hiši sem in tja in opravljala tisoč in eno stvar, za katere sem bila prepričana, da niso zgolj moja odgovornost.
To sem nekajkrat opazila in od tistega trenutka naprej se je v moji glavi zasidrala misel, da mi moj mož, s katerim sva bila takrat poročena dve leti, na splošno “ni pretirano v pomoč”.
Potem pa, kadarkoli je kaj postoril po hiši, mu tega nisem priznala, njegovega ravnanja nisem razumela kot pomoč, vedno sem našla kakšen razlog, da se mi je njegova pomoč zdela zgolj naključje in da ne šteje – ker sem bila tako prepričana, da moja oznaka “ni mi v pomoč” drži kot pribita in da se stvari ne bodo nikoli spremenile.
Moj mož je v resnici zelo pripravljen pomagati, izkazalo pa se je, da sama nisem dovolj jasno izrazila, kaj natančno pričakujem od njega. Ker sem ga v svoji podzavesti odločno videla kot nekoga, ki “ni pretirano v pomoč”, sem bila več mesecev čemerna in zamerljiva. Stvari nisem bila pripravljena videti drugače.
Zdi se mi, da je to primer razmeroma splošne težave. Vsi smo vajeni videti tisto, kar pričakujemo – še posebej pri ljudeh, ki jih poznamo in imamo radi. Ni nam pretirano všeč, da nam ljudje okoli nas pripravljajo kakršnakoli presenečenja, predvsem tisti, ki jih najbolje poznamo.
Kaj pa če bi se kljub temu pustili presenetiti?
Predstavljamo vam dva praktična načina, kako lahko še bolj odpremo oči za ljudi okoli sebe ter se vzdržimo pretirano krivičnih sodb in domnev, zaradi katerih smo togi in ozkosrčni.
1Po prvi oceni motivov ali dejanj svojega bližnjega si ustvarite še drugo mnenje
Ali je oseba na cesti pred vami grobo izsilila prednost in nato nerodno oddrvela stran, ker je skrajno nepremišljena in za povrh še slab voznik? Morda je to prva stvar, ki vam pride na misel, ampak poskusite se obrzdati, zajemite sapo in te osebe v mislih nikar ne zasujte s kletvicami.
Raje se domislite druge možnosti. Morda nekoga pelje v bolnišnico in mora tja priti čim prej! Moj mož, ki veliko časa preživi za volanom, me ves čas nežno opozarja na to možnost.
2Postavljajte več vprašanj in prisluhnite odgovorom
Četudi ste povsem prepričani, da veste, zakaj je nekdo nekaj storil, ga kljub temu povprašajte glede tega. Vprašajte ga, zakaj je to storil, in se poskusite vživeti v njegovo kožo.
Človek potrebuje veliko ponižnosti in potrpežljivosti, da postavlja vprašanja, na katera po lastni presoji že pozna odgovore – še posebej, če ga je ravnanje bližnjega prizadelo. Toda bolj radovedni boste, več podatkov boste prejeli in ti vam bodo morda pomagali, da boste lahko resnično razumeli ozadje določenega dogajanja.
Nekaj oseb, za katere morda še niste pripravljeni, da vas prijetno presenetijo:
Večno čemeren sosed
Če ste si z določenim sosedom doslej izmenjevali zgolj prikrito nasilna sporočila ali pa z njim naveličano razpravljali o tem, kako glasna je vaša kosilnica in zakaj vaša mačka taca po njegovih gredicah, obstaja precejšnja verjetnost, da drug drugega pretirano ne cenita.
Precej verjetno je tudi, da vajina prva misel na drugega ob srečanju ni prav prijetna. Ali ste pripravljeni poskusiti, da bi to osebo videli tudi v drugačni luči, onkraj njene nenehne čemernosti in zajedljivosti?
Vaš soprog in/ali vaša najboljša prijateljica in/ali vaš bližnji sorodnik (sorojenci ali starši)
Ko nekoga zares dobro poznate, ko imate z določeno osebo dolgo skupno zgodovino in si dejavno prizadevate za ohranjanje tega odnosa, obstaja nevarnost, da kar malce preveč zaupate sami sebi.
Človek zlahka opazi vzorec vedenja, ki ga vedno znova razočara. Sčasoma, če nismo dovolj previdni, se lahko začnemo osredinjati zgolj na pomanjkljivosti ljubljene osebe in ob tem nehote spregledamo vse njene pozitivne lastnosti ali dejanja.
Vaši otroci (ali vsi drugi otroci)
Leto dni sem delala kot varuška in že prvi dan mi je najstarejša deklica v mojem varstvu dala vedeti, da ji nisem všeč in da mi ne zaupa. To ni bilo prijetno leto, saj se stvari iz dneva v dan niso kaj dosti spreminjale.
Težko sem videla onkraj njenega prezira in težko sem pozabila na svojo nejevoljo, ker me ni marala. Ko bi se bila takrat osredinila na njene dobre lastnosti, ali bi bilo to kaj v pomoč najinemu odnosu? Danes se mi zdi, da bi pomagalo, in si včasih želim, da bi lahko čas zavrtela nazaj.
Vaši sodelavci
Z njimi preživite večino svojega delovnega dne (ali pa ste z njimi v stiku večino dneva, če delate od doma). Ali ti ljudje zunaj službe počnejo še kaj drugega? Seveda. Nikar ne domnevajte, da so s svojimi ukoreninjenimi delovnimi navadami tam le zato, da bi vas jezili ali vam povzročali nevšečnosti. Več se boste vljudno pogovarjali z njimi, bolje bo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
