V življenju je veliko stvari, ki bi se jim starši radi izognili, da bi svojim otrokom olajšali življenje, a nekaterim se preprosto ni mogoče izogniti; prej ali slej se bo življenje odvilo samo od sebe. Zato je pomembno, da jih naučimo, kako se spopasti s frustracijo.
Frustracija je čustveni odziv, ki se pojavi, ko vidimo, da so naša pričakovanja neizpolnjena. V družinskem kontekstu se kaže na poseben način, ko starši rečejo “ne”, ko so soočeni s posebno zahtevo svojih otrok. Toleranca do frustracije je sposobnost sprejemanja okoliščin in soočenja z njimi s pozitivnim odnosom in nadaljevanjem naprej.
Toleranca do frustracij je lekcija, ki se je naučimo v družini, ko starši oblikujejo voljo svojih otrok. Ti želijo v prvih letih življenja obvladovati svet glede na svoje muhe, saj še ne poznajo pravil ali nadzora nad svojimi čustvi. Vendar pa učenje in zgled otroku omogočata, da pridobi potrebno zrelost, da prepozna svoje meje in meje ljudi, ki ga obkrožajo.
Permisivna in preveč zaščitniška vzgoja vodi otroke do tega, da ne sprejmejo besede “ne”. Otrok se mora naučiti, kaj pomeni biti razočaran in videti, da ni mogoče doseči vsega, kar si želi. Pogosto jim kot starši damo vse. Če otrok odrašča v takšnem okolju, kako mu lahko rečemo “ne”, ko odraste?
Kako otroke naučiti prenašati frustracije?
To je naloga, ki se mora začeti od trenutka, ko se otrok rodi, glede na takojšnjo potešitev želja, imenovanih tudi “kaprice”. Dejanja, na primer, da jih ne vzamete v naročje takoj, ko začnejo jokati, jih nahranite ob določenem času, jim ne daste igrače, ki jo zahtevajo, so nekateri načini, kako jih vzgajati in naučiti samokontrole.
V tej fazi je pomembno, da izpolnitev svojih želja odložijo, da se naučijo čakati ali sprejeti, ko se nekaj ne zgodi točno tako, kot si želijo, ne da bi reagirali impulzivno.
Ko otroci rastejo, se bodo pojavili drugi načini prenašanja frustracij. Šolsko okolje je na primer prostor, v katerem se postopoma pojavljajo različne situacije: pomanjkljive risbe in napačne črke, slabo narejene naloge, nizke ocene, neuspehi itd. Gre za prve lekcije življenjske frustracije in če z njimi ne ravnamo učinkovito, so lahko rezultati katastrofalni.
Sredi teh okoliščin lahko odrasli naučijo svoje otroke, kako se učinkovito soočati z neuspehom, namesto da opravičujejo svoja dejanja ali zanikajo svoje omejitve. Poudariti je treba vrednost truda, vztrajnosti, potrpežljivosti, premagovati ovire in doseči cilje.
Vendar je treba upoštevati, da je toleriranje frustracij sposobnost, ki se sčasoma razvije zaradi nenehnega usposabljanja.
Po drugi strani pa je adolescenca kritična faza v smislu tolerance do frustracij in kaže na značilnosti in čustveni razvoj na prejšnjih stopnjah.
Opolnomočenje otrok mora potekati v okviru ljubečega in tesnega odnosa; čeprav ni mogoče zanemariti avtoritete, niti dolžnosti vsakega starša, da svoje otroke oblikuje na poti dobrote, pravičnosti in integritete, se je treba izogibati vsakemu agresivnemu ali represivnemu dejanju.
Zato je bistveno, da starši razumejo svoje otroke in med drugimi vrlinami gojijo potrpežljivost za spopadanje s temi vzgojnimi izzivi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
