Sveti Frančišek Saleški se je rodil 21. avgusta 1567 v plemiški družini v pokrajini Savoja, na dvorcu Château de Sales, od koder izvira njegov priimek – Saleški. Bil je prvorojenec med šestimi otroki, zato je oče vztrajal, da obiskuje najboljše šole, da se pripravi, da ga bo nekoč nasledil na čelu rodbine.
Obiskoval je jezuitski kolegij, kjer je leta 1578 študiral retoriko in humanistiko. Zapisi o njegovem obisku v Parizu istega leta ga obsipajo s pohvalami tako glede njegovega zunanjega videza kot tudi glede bistrega uma in modrosti.
Leta 1586 se je Frančišek udeležil teološkega simpozija, kjer so govorili tudi o predestinaciji. Med drugim so omenjali večno pogubljenje v peklu, kar je Frančiška pognalo v globoko notranjo krizo, ki se je končala s spreobrnjenjem januarja 1587, ko se je pred podobo Device Marije v Parizu z molitvijo Memorare (Spomni se, o premila Devica Marija) popolnoma izročil Mariji, naredil obljubo čistosti ter življenje posvetil Bogu.
Odločitev za duhovništvo
Leta 1592 je Frančišek Saleški v Padovi doktoriral iz prava in teologije, se vrnil v Savojo in sklenil postati duhovnik. Kot dediču družinskega naziva in bogastva mu je oče že zagotovil različne pomembne položaje v družbi, a je Frančišek vse zavrnil in vztrajal pri odločitvi za duhovništvo. Sprejel ga je ženevski škof ter mu zaradi očetovega vztrajanja dodelil ugleden položaj. Ko je Frančišek mlajšemu bratu odstopil vse pravice in naziv, je bil leta 1593 posvečen v duhovnika.
Frančišek je večkrat pridigal v mestu Annecy in okolici. Kmalu se ga je prijel sloves odličnega govornika, ki je ganil še tako trdo srce. Škof ga je kljub njegovim mladim letom (imel je šele 27 let) imenoval za penitenciarija. Tako se je z vsem srcem posvetil tudi spovedovanju.
Škof
Leta 1602 je postal ženevski škof. Kot njegov predhodnik je bival v Annecyju, saj je bila Ženeva pod močnim nadzorom protestantov, ki so se z vso močjo borili proti katoliškemu vplivu. Frančišek je tesno sodeloval z kapucini in si močno prizadeval razširiti katoliški vpliv po svoji škofiji.
Tudi kot škof je slovel kot izreden govorec, asket, slovel je po svoji potrpežljivosti in ljubezni ter pobožnosti do Srca Jezusovega. Svoje pridige je večkrat sam prepisoval in jih raztrosil po Ženevi, da bi širil katoliški nauk.
Umrl je leta 1622 v Lyonu zaradi kapi. Njegov zgled in duhovnost sta navdihnila mnoge redovne ustanove.
Pisec
Frančišek Saleški je slovel kot izreden pisec in duhovni voditelj. V slovenščini lahko preberemo njegovi dve najpomembnejši deli: Filoteja in Teotim ali razprava o ljubezni do Boga. Zelo je pospeševal premišljevanje oz. meditacijo in spodbujal ljudi vseh stanov in poklicev, naj živijo svetost tam, kamor jih je Bog postavil.
Večkrat poudarja, da trgovec ne more toliko moliti kot menih, saj bi zanemaril dolžnosti svojega poklica. Ko duhovnike in redovnike spodbuja k premišljevanju, pravi, da če zaradi skrbi za duše nimajo časa za premišljevanje, naj opravijo “premišljevanje trgovcev”. Trgovec ves dan premišljuje o svojem delu, o poslu itd. Bogu posvečena oseba pa naj tako ves dan premišljuje in se spominja Boga.
