Zdi se, da je kritiziranje drugih dandanes prava umetnost. Hkrati pa imajo posamezniki težave s komplimenti. Od nekaterih to zahteva celo veliko truda. Poleg tega je za marsikoga celo sprejemanje komplimentov zelo težavno, čeprav tako dajanje kot sprejemanje iskrenih komplimentov naše življenje obarva s prijaznostjo in dobroto.
Komplimente dajajmo čim bolj pogosto
Vsake stvari se je najbolje naučiti skozi izkušnje. Vožnje s kolesom se bomo naučili, če bomo dejansko vadili na kolesu, in več kot se bomo vozili, bolje nam bo šlo. Enako je s komplimenti. Pogosto jih ne znamo oblikovati, ker tega nikoli ali pa skoraj nikoli ne počnemo.
Lahko se zgodi, da je zakonec, ki od nas končno prejme kompliment, presenečen, namesto da bi bil srečen. Ne ve, kaj se dogaja, ker tega ni vajen, zato začne sumiti najhujše. To nas nato še bolj odvrača od pohval.
Preprosto moramo začeti, ne bi se obremenjevali s tem, kako se bo izšlo. Vse zahteva vajo. Komplimente delimo v družini, službi, trgovini – povsod.
Iskreni in resnični komplimenti
Pri komplimentih je bistvenega pomena iskrenost. Pohvalimo tisto, za kar mislimo, da si resnično zasluži pohvalo. Če težko najdemo kaj takega, je morda dobro spremeniti svoj pogled na določeno stvar. Če recimo hči igra kitaro (mi pa celo mislimo, da bi bilo bolje, če bi npr. igrala klavir) in ji ne gre najbolje, lahko cenimo njen trud, strast in motivacijo.
Pravzaprav si vsi na nek način zaslužimo biti cenjeni in to tudi potrebujemo. Da pa bi to razumeli in posledično dajali komplimente, moramo opaziti delo, zavzetost, talente in empatijo drugih. Potem jih bomo lahko iz srca, naravno in spontano obdarovali z dobro besedo.
Razbijmo stereotipe
V odnosih med moškim in žensko pogosto ne hvalimo drug drugega, ker se bojimo, da bodo drugi to razumeli kot prepovedano naklonjenost. Pa vendar se ne bi mogli bolj motiti. Gre za običajno človeško dobroto in samo nekdo brez kompleksov je sposoben pohvaliti druge, namesto da se nenehno osredotoča nase.
Kdaj moramo biti pri podajanju komplimentov previdni?
Obstajajo tudi situacije, ko so pohvale neprimerne. To je na primer, ko uslužbenec pohvali šefa. Po svojem je to sicer nesebično dejanje, ki izhaja izključno iz tega, da smo v nekom opazili dobro, vendar lahko v nekaterih primerih to razumejo kot prilizovanje.
Paziti moramo, da naših dejanj ne bodo videli na ta način. V vsem je dobro biti zmeren. Šefa lahko pohvalite zaradi nove obleke, vsakdanje občudovanje tega, kar govori, pa je že pretiravanje. Seveda obstajajo tudi situacije, ko tega ne bi smeli storiti. Žalujočim na pogrebu ali pacientu po prestani operaciji ne bomo rekli: “Dobro si videti!” ko pa vidimo njihov boleč izraz na obrazu.
Veselite se, ko vas pohvalijo
Nekateri se celo opravičujejo, ko prejmejo kompliment. Prijateljici rečemo: “Lepa obleka,” ona pa: “Daj no, kupila sem jo pred letom dni na razprodajah, oblekla sem jo, ker nisem imela nobene druge čiste obleke.” To je slab odnos, ki druge odvrača od tega, da bi nas hvalili, nam pa jemlje veselje do komplimentov. Imejmo to za naravno stvar.
Za komplimente se načeloma ni treba zahvaljevati. Ni se nam vendar treba zahvaliti za to, da smo dobro videti. Seveda lahko cenimo to, da je nekdo to opazil, nismo pa k temu zavezani. Zadostuje nasmeh. Tudi če nas danes ne pohvalijo, bomo opazili, da se komplimenti vrnejo, ko začnemo hvaliti druge. Seveda ne gre za to, da to predvidevamo in pričakujemo. Lepo pa je občasno slišati lepo besedo, videti, da nekdo ceni naš trud in to, kar počnemo. Prav tako nikoli ne smemo domnevati, da je kompliment neiskren.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
