Ali ste kdaj razočarani, ko prosite Boga, naj odvzame vašo bolečino in trpljenje, pa tega ne stori? Zelo neprijetno je lahko, če v molitvi na vso moč prosimo za Božjo pomoč, nato pa imamo občutek, da Bog naših molitev ne upošteva.
Kaj storiti?
Sveti Avguštin ponuja nekaj nasvetov v svojem Pismu vdovi Probi. Na začetku pojasnjuje, da pogosto ne vemo, kako moliti na pravi način, ko se soočamo s trpljenjem.
Kadar se znajdemo v stiski, ki nam lahko tako koristi kot škoduje, ne vemo, kako naj molimo na pravi način. Ker stiske težko prenašamo, ker so boleče in v nasprotju z našo naravo (ki je šibka), kot vse človeštvo molimo, da bi nam bilo trpljenje odvzeto. Toda Gospodu, našemu Bogu, smo dolžni vsaj toliko spoštovanja, da ne smemo misliti, kako nas ne upošteva, če nam trpljenja ne odvzame, temveč bi morali upati, da bomo ob potrpežljivem sprejemanju trpljenja dosegli višji cilj. Moja moč je namreč najbolj učinkovita v moji šibkosti.
Bog naše molitve včasih usliši tako, kot si želimo, in nas odreši trpljenja, za kar smo v molitvi prosili. Toda to se ne zgodi vedno, zaradi česar smo lahko pozneje razočarani. Sv. Avguštin pojasnjuje, da Bog takšne stvari dopušča z razlogom.
Ne bi smeli biti ponosni nase, če so naše molitve uslišane, kadar prosimo za nekaj, kar bi bilo bolje, da ne bi prejeli; in da ne bi bili povsem potrti, če ne dobimo tistega, za kar prosimo, da ne bi obupali nad Božjim usmiljenjem do nas: obstaja verjetnost, da bi nas stvar, za katero prosimo, potisnila v še večjo stisko, ali pa bi nam prinesla tiste vrste blaginjo, ki prinaša pokvarjenost in uničenje. V takšnih primerih je povsem jasno, da ne znamo moliti tako, kot bi morali.
Predvsem bi morali moliti tako, kot je molil Jezus v vrtu Getsemani.
Če se torej zgodi nekaj, kar je v nasprotju z našo molitvijo, bi morali razočaranje potrpežljivo prenašati, se zahvaljevati Bogu in biti prepričani, kako je dosti bolje, da se je zgodila Božja in ne naša volja. Sam Jezus nam je dal zgled za to. Ko je molil: moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, je preoblikoval človeško voljo, ki je bila v njem, ker je pač prevzel človeško naravo, in dodal: vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.
Če nas Bog razočara v molitvi, poskušajmo v tem videti nekaj dobrega, odprimo se za sveto pokorščino in si prizadevajmo, da bi razumeli, kako Božja pota niso vedno naša pota. Bog ima načrt, ki pa ga morda vedno ne razumemo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
