Cirkuške veščine niso le za v cirkuški šotor in za izvajanje ne potrebujemo levov, klovnov in ognjenih obročev. Cirkusa se lahko loti vsak kjerkoli in kadarkoli. Predvsem v poletnih dneh, ko se po različnih dopustih že prikrade občutek dolgčasa in ste starši že priča cirkusu v hiši, je pravi cirkus dobra rešitev.
Cirkus nam pomaga, da se razvijamo na več področjih, predvsem pa gre za zelo kakovostno preživet čas. V nadaljevanju omenjam nekaj prednosti, ki jih prinaša cirkus. Morda navduši tudi vas in vašo družino.
Učenje je igra
Cirkuška umetnost združuje igro in učenje. Med počitnicami, ko so šolske obveznosti porinjene na stran, je zelo primeren čas, da otrokom pokažemo, da je učenje lahko zabavno in zanimivo. Naj sami poiščejo trike, se odločijo, kako bodo vadili in koliko časa na dan bodo za to potrebovali. Če se je otrok za dejavnost odločil sam, se bo tudi bolje soočal z neuspehom in pomanjkanjem motivacije.
Cirkus je primeren za vse starosti. Prav vsak se lahko nauči preprostih cirkuških trikov, najbolj vztrajni pa lahko seveda izpopolnijo trike do neverjetnih razsežnosti. Tako cirkus ne more biti nikoli prelahek ali pretežek, za vsakogar se najde primerna težavnost. Ogromno trikov in načinov, kako se jih naučimo, je danes dostopnih na spletu, kjer vsak lahko najde kaj primernega zase.
Kjerkoli, kdorkoli in s čimerkoli
Prednost cirkusa je v tem, da je dostopen vsem, saj potrebujemo le nekaj predmetov, ki jih lahko kupimo ali izdelamo sami. Niti ni nujno, da imamo cirkuške rekvizite, trike lahko izvajamo s stvarmi, ki jih imamo doma. Le malo domišljije potrebujemo.
Cirkuški rekviziti so tako majhni in preprosti, da jih lahko vedno vzamemo s seboj. Naj gre za obisk pri babici, dopust, hojo v hribe, družinski piknik ali pa poletni večer na domačem dvorišču. Ne zahtevajo veliko prostora, le nekaj časa in volje.
Vztrajnost in zadovoljstvo
Cirkuške veščine in triki od posameznika zahtevajo veliko vztrajnosti. Med učenjem velikokrat doživimo neuspeh in se jezimo nase, ker še nismo uspeli. Vendar z majhnimi koraki in vztrajnostjo vedno pridemo do napredka. Čim več truda vložimo, tem bolj smo ponosni, ko nam nek trik končno uspe.
Učenje cirkuških veščin ponuja odlično življenjsko lekcijo sosledja: trud ‒ zadovoljstvo. Ko nam žogice padejo na tla, kitajski krožnik na glavo, na nogo pa še diabolo, imamo že skoraj dovolj razlogov, da postanemo nejevoljni. To bo odlična priložnost za soočanje z neuspehom in frustracijo.
Premagovanje svojih ovir in strahov
Pri učenju posameznih trikov premikamo tudi meje svojih sposobnosti in premagujemo strahove. Čim več znamo na določenem rekvizitu, več si upamo in zanimivejše stvari lahko počnemo. Ko se naučimo dobro žonglirati, poskusimo to še na ravnotežnostni deski ali se preizkusimo v žongliranju v paru in tako stopamo iz cone udobja. Da se npr. naučimo voziti monocikel, zagotovo potrebujemo kar nekaj poguma in padcev.
Kakšna praska ali buška pri učenju cirkusa ni izjema, običajno pa ne pride do večjih poškodb. Vendar pa nam tudi malo drznosti in nevarnega okolja ne škodi, saj tako stopamo iz svoje cone udobja.
Domišljija in ustvarjalnost
Pri cirkusu ni veliko pravil, zato si lahko vsak trike predstavlja in izvaja po svoje. Ob še večji domišljiji in ustvarjalnosti bomo trike še bolje izvajali in si izmišljali nove. Podajte svojim otrokom cirkuški rekvizit in ga prosite, naj vam pokaže trik. Presenečeni boste, kaj vse si lahko izmislimo in kaj vse lahko naredimo z zelo preprostimi rekviziti. To poskusite tudi sami, izmislite si nekaj! Šele nato se začnite ukvarjati z videoposnetki na spletu.
Vključuje vse posameznike
V cirkus lahko vključite svoje otroke, staro mamo in tudi vse sosedove mulce in debelega strica. Cirkus zelo povezuje ljudi. Presenečeni boste, kako lahko posamezniki, ki sicer niso tako zelo priljubljeni v svoji vrstniški skupini, hitro usvojijo nekatere veščine in si tako pridobijo ugled in potrditev. Tudi tisti, ki vedno druge krivi za svoj neuspeh, hitro ugotovi, da je za svoje neuspehe odgovoren sam.
Obstaja veliko skupinskih trikov, ki od nas zahtevajo sodelovanje in potrpežljivost. Razne piramide sploh niso mogoče, če ljudje z nami nočejo sodelovati in če si ne zaupamo med seboj. Svoje mesto bo našel tako vaš malček kot najstarejši in najpametnejši.
Zdrava samozavest
“Poglej me!” je eden od najbolj naravnih stavkov, ki ga izrečemo, ko nam nekaj uspe. Ne glede na starost. Če se vam ne da učiti cirkuških večin, nič hudega. Vedno je potreben tudi nekdo, ki bo samo opazoval uspehe in imel vedno na zalogi vzklik: “Bravo, odlično ti gre!”, ko bo to potrebno. Pristne pohvale so ključne za našo pozitivno samopodobo, na kateri gradimo zdravo samozavest. Otroci se pri tem naučijo tudi opaziti in pohvaliti uspehe drugega. Cirkus jih uči, da je bolj pomembno sodelovanje kot tekmovanje.
Cirkus ne more biti nikoli prelahek ali pretežek, za vsakega se najde primerna težavnost.
Nove telesne izkušnje
Nekatere cirkuške discipline in triki ponujajo popolnoma nove telesne izkušnje. Ko se naučimo loviti ravnotežje ali mečemo žogice na različne načine, pridobimo telesne izkušnje, ki jih običajno ne dobimo pri športni vzgoji ali v službi. Telo spoznavamo na drugačen način, kar pripomore k boljšemu telesnemu izražanju.
Pri učenju cirkusa izboljšujemo tako fino kot grobo motoriko. Cirkus nam omogoča, da razvijamo tako dominantno kot nedominantno roko. Pri žongliranju se to zgodi samodejno in veliko žonglerjev je obojeročnih. Ravno žongliranje je ena redkih dejavnosti, pri kateri se razvijata obe polovici možganov. Vožnja monocikla ali hoja po vrvi sta novi za telo, saj še nikomur ni uspelo v prvem poskusu.
Zakaj se je odraslim teže zabavati, se pošaliti iz sebe in se spraviti v negotove situacije?
Učenje drugih
Ko enkrat znaš en trik, je čas, da ga naučiš še druge. Tako cirkus spodbuja tudi učenje in prenos znanja na druge. Vsak se tako ne nauči samo trikov, ampak tudi posredovati svoje znanje naprej in spodbujati drugega. Zelo hitro se vam bo namreč zgodilo, da bodo ljudje želeli, da jim pokažete, kako se lahko naučijo to, kar ste jim ravnokar pokazali. Ko se boste lotevali novih trikov, je zelo priporočljivo, da tudi sami poiščete nekoga, ki že kaj zna. Morda vam bo hitreje razložil korake, po katerih je on prišel do uspeha.
Zabaven je
Ne smemo pozabiti, da je cirkus zabaven. Če vam ukvarjanje s cirkusom ne bo vsaj malo zabavno in se ob tem ne boste vsaj malo nasmejali, ste se učenja cirkuških veščin očitno lotili na napačen način. Shirley MacLaine je nekoč rekla, da se tisti, ki se zna smejati samemu sebi, ne bo nikoli nehal zabavati. Zato cirkus ni samo za otroke, kot si včasih predstavljamo. Lahko se celo vprašamo, zakaj se je odraslim težje zabavati, se pošaliti iz samih sebe in se spraviti v negotove situacije. Je to v odraslem svetu res nedobrodošlo? Vaši otroci se bodo vseh veščin in norčij raje lotili, če boste tudi sami sodelovali pri tem.
Predstava
Pri cirkusu ne smemo pozabiti na predstavo. To je lahko odlična ideja za preživljanje družinskega večera. Lahko pripravite pravi cirkuški šotor v dnevni sobi in si priskrbite kostume. Ali pa že s svojo pozornostjo otrokom pokažete, da so oni vaši glavni igralci. Ne bojte si tudi sami pokazati kakšen trik. Mogoče bodo otroci celo potrebovali pomoč pri svojih trikih. Vsak, ki se nauči trika ali veščine, si želi to nekomu pokazati, in prav je, da si vzamemo čas tudi za to. Pri oblikovanju predstave ustvarjalnost in domišljija lahko še bolj prideta do izraza, zato jima pustite proste roke.
Cirkuški rekviziti in dejavnosti
Med cirkuške veščine in rekvizite sodijo kitajski krožniki, žongliranje, rožna palica, diabolo, ravnotežnostne deske (rolo-bolo), poji, keglji, monocikel, hoja po vrvi. Poleg tega v cirkus sodijo tudi akrobatika, ki jo lahko izvajamo na tleh, s partnerjem ali pa se lotimo zračne akrobatike. Najbolj znano je sestavljanje človeških piramid. Cirkuških predmetov je veliko in marsikaterega lahko izdelate kar sami doma. Seveda pa so vsi cirkuški rekviziti na voljo tudi v trgovinah s cirkuškimi rekviziti (npr. ToJeTo) ali na spletu.
Kaj si izbrati za začetek, ostaja vaša izbira. Zagotovo med lažje sodijo kitajski krožniki in vrtenje pojev, med težje pa žongliranje in vožnja monocikla. Vendar smo si zelo različni in pomembno je, da si vsak izbere tisto, kar bi se rad naučil, čeprav je morda malo težje.
Celoten prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
