Nekega dne so apostoli prosili Jezusa: “Gospod, pomnoži nam vero.” In Jezus jim je odgovoril s priliko o gorčičnem zrnu.
Tudi nas morda kdaj zamika, da bi prosili za večjo mero Svetega Duha, da bi bili sposobni dosegati velike stvari. Toda prva stvar, ki je ne smemo pozabiti, je dejstvo, da je Sveti Duh ena izmed oseb Svete Trojice. Ko se Sveti Duh razdaja, daje sebe osebno, brez mere in v vsej polnosti.Sveti Duh je korenit in popoln dar, učinkovit odsev brezpogojne ljubezni Očeta in Sina.
Vprašanje se torej bolj nanaša na področje, na katerem si Sveti Duh želi, da bi delovali, v tem primeru – v svojih življenjih. Ko govorimo o tem, da bi nas napolnil Sveti Duh, to običajno pomeni, da se naseli v naših srcih, kar je več kot zgolj navzočnost. In to do te mere, da po zgledu sv. Pavla lahko rečemo: “Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni” (Gal 2,20). Nikoli se ne smemo nehati čuditi tej neverjetni stvarnosti.
Ustvarjeni smo, da lahko nosimo nadnaravno Božjo navzočnost v globočini svojega bitja, zaradi česar je sv. Avguštin nekoč dejal: “Izprašaj svojo notranjost: če je napolnjena z ljubeznijo, imaš Božjega Duha.”
1. Ugotovimo, ali je naša duša resnično pripravljena sprejeti Svetega Duha
Najpomembneje je, da poskrbimo za bivališče Svetega Duha, saj naj bi postal “sladki gost naše duše”. Ali je naša duša dovolj gostoljubna, da bo sprejela pomembnega gosta, ki trka na njena vrata? Kajti če bomo poskrbeli, da bo naša duša gostoljubna, pripravljena sprejeti gosta, ki je sam Sveti Duh, potem bo njegov prihod preobrazil naša življenja in postali bomo sveti.
2. Priznajmo navzočnost greha v svojem življenju in prosimo Božjega odpuščanja
Za to bivališče moramo redno skrbeti, ga narediti udobnega s prijetnim vonjem, tako domačega, da bomo tudi sami želeli ostati tam, vse to pa seveda zahteva naše sodelovanje. Urejanje bivališča pomeni, da priznamo navzočnost greha v svojem življenju in prosimo Božjega odpuščanja.
3. Opravljajmo dela ljubezni in dobrote
To našo dušo naredi še prijetnejšo. Nemogoče je, da smo pripravljeni odpreti vrata, če nekaj vedno znova odvrne našo pozornost.
4. Ne pozabimo vsak dan moliti
Vsakdanja molitev nam pomaga, da smo pripravljeni, ko zakličemo Bogu: “Pridi, pridi, Tolažnik!” Okrepiti pa moramo svojo željo po tem, da bi ga prejeli, svojo sposobnost, da prepoznamo njegove stopinje, da slišimo, kako trka na vrata naše duše.
Sv. Serafim Sarovski, veliki ruski mistik, o tej želji po Duhu govori kot o osvajanju: “Resnični cilj našega krščanskega življenja je osvojitev Svetega Duha. Molitev, post, dajanje miloščine, ljubezen do bližnjega in druga dobra dela v Kristusovem imenu so način za pridobivanje Božjega Duha …”
Sveti Duh želi delovati v vsakem človeku dobre volje, ki je pripravljen svojo dušo spremeniti v prijetno bivališče za nadnaravno Božje življenje. Pripravite prostor za Svetega Duha; vaše veselje bo neizmerno.
Avtor prispevka je Marc Fassier.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
