Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pet, 29. marca |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

Teh 9 nasvetov lahko pomaga, da se naučimo odpuščati sebi in drugim

FORGIVE

Antonio Guillem|Shutterstock

Edifa - objavljeno 28/03/21

Odpuščati je težko, vendar je nujno za našo rast in odnose

Odpuščanje je ključ do dobrih odnosov v družini, z drugimi in tudi s seboj. Pomembno je, da se naučimo načinov, ki nas bodo vodili k odpuščanju in k temu, da se bomo naučili prositi odpuščanja.

Tu je 9 nasvetov, ki nam lahko pri tem pomagajo.

1najprej odpustimo sami sebi

Ni preprosto, vendar imamo zapoved, ki pravi, da se moramo ljubiti. Ljubezni brez odpuščanja pa ni. Upoštevamo del zapovedi o ljubezni do Boga ter bratov in sester, pogosto pa pozabimo na to, da moramo ljubiti tudi sebe.

Prevečkrat obžalujemo in se kesamo, jezni smo nase, ker ne živimo v skladu s svojimi pričakovanji, ne držimo obljub ali naredimo napako, ki ima resne posledice. Če nas preteklost ovira pri tem, da bi živeli v miru in polnosti, pomeni, da moramo odpustiti sebi in drugim.

2ne mešajmo odpuščanja in pozabe

Odpuščanje ne pomeni, da zanikamo bolečino ali potlačujemo svoje občutke. Pot odpuščanja je pot resnice in odprtosti. Da bi odpustili, moramo sprejeti, da smo bili prizadeti in spoznati, kaj ta bolečina pomeni.

3ne izkoriščajmo odpuščanja

Včasih odpuščanje uporabimo kot sredstvo za zatiranje drugega. Drugemu dajemo občutek, da ga nadvladamo in da bo naš večni dolžnik. “Ne samo, da si me prizadel, sedaj si mi dolžan hvaležnost, ker sem tako dober, da sem ti odpustil.” To navidezno odpuščanje je popačena podoba sočutnega ravnanja, saj ga ne vodi ljubezen, ampak ponos in greh.

4naši nameni morajo biti iskreni

Kako lahko ločimo navidezno odpuščanje od pravega? Obstaja nekaj možnih dejavnikov. Dobro je, če si postavimo naslednja vprašanja:

  • Sem pripravljen odpustiti?
  • Je cilj mojega odpuščanja, da pomagam drugemu, da raste in si povrne lastno vrednost?
  • Sem pripravljen odpustiti, še preden me drugi prosi odpuščanja?
  • Sem pripravljen na skrivnem odpustiti, če bo odpuščanje ponižalo drugega?
  • Sem pripravljen čakati, tudi večno, preden lahko izrazim svoje odpuščanje?

5ne igrajmo odpuščanja

Odpuščanje ni nevarno, je pa nevarno, če ne odpustimo. Nič ni bolj podobno odpuščanju kot njegovo nasprotje. Odpuščanje (dano in dobljeno) se lahko izrazi na najrazličnejše načine, ne samo z besedo.

6Odpuščajmo v besedah in dejanjih

Prositi za odpuščanje ali odpustiti je mogoče brez besed, vendar je veliko bolje, če to izrazimo. Ko rečemo: “prosim te za odpuščanje” ali “odpuščam ti”, se odpre tudi naše srce. Odpuščanje lahko pokažemo tudi na druge načine, na primer s poljubom.

Ljubezen (če je odpuščanje prišlo iz ljubezni) lahko vodi do spoštovanja drugega in njegove krhkosti. Nasmeh ali ljubeč dotik je lahko jasen znak odpuščanja, tudi če ne more vedno nadomestiti besed.

7odpuščanje potrebuje čas

Nekateri lahko odpustijo hitreje, drugi potrebujejo več časa. Spoštovati moramo čas, ki ga potrebuje druga oseba. Pomembno je, da resnično odpustimo. Morda se drugi ne zaveda teže svojih dejanj, zato mu moramo pomagati pogledati v preteklost in videti težo dejanj, ki so povzročila bolečino. Ne smemo se torej veseliti prehitro, če drugi deluje, da je že na vse pozabil. To, da pozabimo, ne pomeni, da smo odpustili.

8bolje je odpustiti pozno kot nikoli

To, da je prepozno, je zmotna trditev. Ni nujno, da je naša odločitev dokončna, saj je vedno mogoče odpustiti. Včasih pa temu ne verjamemo, saj je lahko neskončna Božja ljubezen do nas preveč dobra, da bi bila resnična. Zato včasih ne verjamemo, da je “pri Bogu vse mogoče.”

9obrnimo se na svetega duha

Občutek miru, ki pride z odpuščanjem, zdravi našo dušo. Spomin na bolečino, ki nam je bila zadana, preusmeri našo pot stran od smrti in pelje v srečno življenje. Odpuščanje je kot vstajenje: prehod iz smrti v življenje.

Vstali Kristus nam je pokazal pot. Pozval nas je, naj odpustimo “ne sedemkrat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat” (Mt 18,22), kar pomeni neštetokrat. Naj nas ne bo strah prositi Svetega Duha, naj nas opominja, da moramo odpuščati.

Avtor prispevka je Luc Adrian.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.

Tags:
odpuščanjeosebna rast
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.