Downov sindrom ni samo ovira

Vprašanje bralke:

V 14. tednu nosečnosti mi je zdravnica sporočila, da je genetska preiskava potrdila visoko, več kot 99-odstotno tveganje, da ima moj otrok Downov sindrom. Ob tej novici mi je težko. Kako naj se podam v svet Downovega sindroma?

Tinka

Preberite še:Mlademu Chrisu z Downovim sindromom je uspelo nekaj, kar ni še nikomur

Odgovarja: Kristina Grošelj, družinska zdravnica:

Draga Tinka, vem, da vam ob tej novici ni lahko. Normalno je, da ste žalostni in zaskrbljeni, saj se v precejšnji meri podajate v neznano. Downov sindrom ali trisomija 21 je genska motnja, ki jo povzroči prisotnost dodatnega 21. kromosoma. Otroci z Downovim sindromom imajo odličen vidni spomin, lahko tudi muzikalnost.

Njihov učni potencial še ni dokončno odkrit. Imajo lahko značilne obrazne poteze, hipotonično mišičevje, hiperlaksne sklepe, občutljivo kožo, velik jezik; lahko imajo vse lastnosti ali pa skoraj nobene. Pri njih so pogostejša srčna obolenja, dihalne motnje, imunske ter hormonske motnje; te se običajno pokažejo kmalu po rojstvu.

Preberite še:Deček z Downovim sindromom v sirotišnico? “Svojega malega medvedka ne dam!”

Tinka, ne skrbite, svojega otroka sprejmite z odprtim srcem in se ga veselite. Harvardska študija je pokazala, da so ljudje z Downovim sindromom ter njihovi bližnji v povprečju srečnejši kot širša družba. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da otroci z Downovim sindromom na določenih področjih počasneje napredujejo.

Vendar je pomembno, da pri njih iščemo tisto, kar zmorejo, in ne njihovih pomanjkljivosti. Če imajo prijazno in spodbudno okolje, je lahko njihov razvoj vsaj v nekaterih pogledih zelo podoben sovrstnikom.

Preberite še:Mama dvojčic z Downovim sindromom: “Izbrala bi ju točno takšni, kakršni sta!”

Ob tem pa imajo otroci z Downovim sindromom eno lastnost bolj izraženo kot ostali: sočutnost do ljudi, zlasti otrok, bolnih in starejših. Kmalu boste skupaj z drugimi starši takih otrok spoznali, da ste lahko tako iskrenega in toplega objema deležni samo od oseb z Downovim sindromom. To vam bo dajalo moči v težjih trenutkih.

Zavedati se morate tudi, da niste sami, in pogumno poiščite pomoč pri ostalih družinah. Tako boste spletli posebna prijateljstva in zgodili se bodo posebni dogodki. Čaka vas »pustolovščina«, ki bo vašo družino – z nekaj dodatnega napora in preizkušenj – pripeljala na »kraje«, ki jih sicer ne bi nikoli spoznali.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

Preberite še:3 nasveti, kako biti dober oče

Preberite še:“Zelo lepo je, ko fantje in možje odkrijejo, da je mogoče govoriti o svojih ranah, strahovih, odvisnostih”

Preberite še:Kako se je podjetje Nike poklonilo (nosečim) materam