Ali naj bi bežali pred prepiri? Saj poznate tiste kratke besedne izmenjave, ki lahko uničijo družinski obed, “poravnave računov” med prijatelji, ki razžirajo zaupni odnos, vztrajne pripombe, zaradi katerih se življenje para zdi kot neskončna igra mačke in miši – in naj ob tem sploh ne omenjamo sporov med brati in sestrami, zaradi katerih se včasih trese vsa hiša.
Zdi se torej, da bi se jim morali na vsak način na daleč izogibati, ali ne? Ozračje miru je temeljna človeška potreba. Toda niti zaželjeno niti mogoče ni, da bi se tovrstnim soočenjem ves čas sistematično izogibali.
Preberite še:
Na pomoč! Mož in sin se ves čas prepirata
Ljudje smo istočasno uboga in čudovita bitja. Obdarjeni smo z nepotešljivim umom in radovednostjo, hitro domišljijo za ustvarjanje dobrih in slabih zgodb ter nestanovitno voljo, nekje na pol poti med vetrovnico in cestnim valjarjem. Predvsem pa smo opremljeni z najrazličnejšimi razpoloženji, povezanimi s stvarmi, ki so tako spremenljive kot barva neba ali čas našega zadnjega obroka. Tako pač je. Razlogi za začetek prepira se bodo po naših žilah pretakali vse do vnovičnega Kristusovega prihoda.
Torej kaj storiti? Ne smemo obupati, temveč se naučimo umetnosti prepiranja. S poznavanjem teh veščin lahko postanemo pravi mirovni posredniki, ki jim je upravičeno obljubljeno nebeško kraljestvo.
Oglejmo si tri pomembna pravila za učinkovit prepir.
Preberite še:
Zakonski prepiri zaradi utrujenosti: Jezus ima dober nasvet
Ne zastavimo si napačnega cilja
“Ni pomembno, da imamo prav, temveč da iščemo resnico.” To modro pravilo, ki ga je oblikovala filozofinja Jeanne Hersch, mora biti cilj vsakega prepira.
Ne prizadevajmo si, da bi imeli prav za vsako ceno. To je namreč najboljši način, da postanemo napeti, da začnemo govoriti neumnosti, zaradi katerih bomo po koncu prepira še dolgo zardevali, in svojega nasprotnika potisnemo v enak položaj. Skoraj gotovo bomo obtičali na mrtvi točki.
Iščimo resnico! To je razlog, zaradi katerega bi morali iz svojega besedišča izločiti besedici “vedno” in “nikoli”, trditve, kot je “saj vem, kaj boš zdaj rekel” ali “ne boš me prepričal, da si premislim”.
To preprosto pravilo nas opremi s koristnim pristopom, da si bomo prizadevali za resnično pomiritev, čeprav morda ne bo nastopila takoj. Nasprotno pa bo prepir, iz katerega naj bi izšla zmagovalec in poraženec, za seboj pustil dve ubogi, nezadovoljni osebi, krivca in žrtev, osamljeni in izčrpani.
Skupna želja po resnici že pomeni zmago nad zlom. Prepiru zagotavlja zunanji cilj in naš pogled usmerja navzgor.
Preberite še:
Zakonski prepiri zaradi denarja. Kaj storiti?
Ne izgubimo občutka za čas
Resničen in dober prepir mora imeti začetek in konec. Med parom se ne sme začeti pozno zvečer, s katerim koli družinskim članom pa ne pred zajtrkom, kosilom, malico ali večerjo. Na kratko, ne oznanjajmo “pogovoriti se morava” nekomu, ki tisti trenutek lahko premišljuje le o tem, kaj bo jedel, ali o svoji postelji.
Če nas nadleguje hudi duh časovno neprimernega prepira, se spomnimo nasveta sv. Pavla Efežanom (4,26): “Sonce naj ne zaide nad vašo jezo.”
Kakšen trud je potreben pri tem? Naučimo se, kako mirno zaključiti prepir. Nič ni slabšega od nenehnega ozračja prikritih prepirov. To pomeni, da si lahko sežemo v roke, se objamemo in rečemo: “Je že dobro, je že mimo. Rad(a) te imam.”
Dajmo znamenje, da prepir lahko pustimo v preteklosti. Bodimo prvi, ki bomo dali to znamenje. Bodimo prinašalci miru.
Preberite še:
Naredite konec prepirom v vaši zvezi
Skrbno izbirajmo svoje zaveznike
V nasprotju z običajno prakso vsi dobro vemo, da naključni mimoidoči ne morejo biti dobri zavezniki: tisti, ki se na svojo nesrečo znajdejo za našo mizo ali v našem avtu, nas pa mika, da bi jih izbrali za razsodnike. Naj nam ne pride v navado, da bi svoje nesporazume reševali v javnosti. Okoli sebe raje zberimo vse tiste ljudi, ki so se že v preteklosti izkazali za dobre mirovne posrednike.
Zatecimo se k Preblaženi Devici Mariji in preden se spustimo v prepir, molimo k Mariji, ki razvezuje vozle. Če je stvar resna, nam gotovo lahko pomaga devetdnevnica, ki jo priporoča tudi papež Frančišek.
Če je ozračje v družini napeto, se priporočimo s. Leonie Martin, zavetnici težavnih otrok in obupanih staršev. Vedno ji uspe navdihniti številne starše, ki obiščejo njen grob v Caenu in ji priporočijo svoje otroke.
Ne pozabimo: najboljši način, da dosežemo mir, ni v tem, da zatremo ali zanikamo svojega borbenega duha, temveč da se pravočasno oborožimo z zadostno mero dobre volje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Zavisten človek nima le slabega dneva, ima slaba leta”
Preberite še:
Ko smo v skušnjavi, da bi grešili, upoštevajmo nasvet sv. Frančiška Saleškega
Preberite še:
Neverjetna babica, ki za dobrodelno organizacijo speče na stotine pit
