V posebni, božični in obenem jubilejni 20. epizodi Moških skrivnosti gostimo Marka Nzobandoro, ki je tesni sodelavec Zavoda Živim, mož Katarinein oče štirih otrok. Trije so na Zemlji, eden pa v nebesih. Marko, ki ga glasba spremlja že vse življenje, je pred kratkim izdal zgoščenko z naslovom Hej, ti. “Pišem, pojem in igram z namenom, da bi prinašal veselje Tistega, ki mi je te darove dal, in spoznanjem, da obstaja Nekdo, ki nas ima neskončno rad,” predstavi svoje ustvarjanje.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Včasih bolj, včasih manj uspešno. Predvsem se trudim slediti temu, kar verjamem, da je Božja volja zame. Nekatere stvari pa je enostavno treba dati v urnik, sicer se ne zgodijo.
Kako razvajate svojo ženo?
Najin trenutek pride ponavadi zvečer, ko otroci zaspijo. Takrat ji skuham kakšen čaj in zmasiram glavo.
Preberite še:
Ritem srca 2019: “Ohranimo vzdušje današnjega večera tudi takrat, ko nam bo težko”
Kako vi in vaša družina doživljate letošnji izolacijski božič?
Glede na to, da božič doživljam kot družinski praznik, torej praznik skupnosti, je to kar preizkušnja. Pomagamo si z moderno tehnologijo, kar pa seveda težko zamenja pristen človeški stik. Kljub temu se trudimo dobro pripraviti na prihod Odrešenika, z otroki se veliko pogovarjamo, žena jim vestno pripravlja adventne spodbude, beremo pa tudi zgodbo o našem misijonarju Janezu Janežu. Zares navdušujoče.
Se lahko vživite v vlogo svetega Jožefa danes? Tu in zdaj. Katera načela bi odločno zagovarjal, pri čem bi bil modro previden? V katerem primeru bi bil glasen?
Moram reči, da ga še vedno spoznavam. Zdi sem mi, da je v njegovem liku veliko plasti in odtenkov, kljub temu, da o njem ni prav veliko napisanega. Gotovo je njegov zgled sprejemanja Božjega načrta zelo nagovarjajoč v vsakem času, sploh pa danes, ko je toliko zmede glede vloge moškega v družini, poslu, politiki in nasploh v družbi. Vidim ga kot izjemno resnicoljubnega, poštenega in ljubečega človeka, ki ni prehiter v sodbah, vesele narave, vendar ni nagnjen h glasnemu izražanju mnenja. Hkrati pa se je pripravljen za to, kar verjame, da je prav, boriti in vztrajati do konca, tudi če se zdi brezupno.
Preberite še:
Kako lahko vsak dan na 4 načine posnemamo sv. Jožefa
Sveti Jožef je bil predvsem varuh življenja. V pro-life razpravah in tematikah so ponavadi v ospredju ženske. Kako si moški lahko učinkoviteje prizadevamo za življenje, se odločno borimo zanj? Česa nam pri tem, po vaših izkušnjah, najbolj primanjkuje?
Verjamem in tudi vidim, da je kar nekaj moških, ki zelo jasno in glasno zagovarjajo vrednost življenja in so mi res v navdih. Ja pa res, da nam v nekaterih trenutkih, ko bi morali jasno pokazati in trdno stati za svojimi vrednotami, včasih zmanjka poguma. Morda zato, ker se bojimo izgube ugleda ali statusa v družbi.
Preberite še:
“Pravijo, da se moški ne spremeni. Ni res! Jaz se spreminjam”
Včasih pa enostavno nimamo pravih besed, da bi lahko samozavestno zagovarjali neko stališče. Kot pri vseh stvareh tudi na tem področju največ zaleže zgled. Če sem spoštljiv in pozoren do svoje žene in otrok, do svojih staršev ali kogar koli drugega, ne glede na njegov status, stan, starost, sposobnosti …, gotovo s tem izražam neko držo do vrednosti vsakega človeka.
“Očetovstvo me izpolnjuje, ker …?”
Lepo je biti oče. In naporno. In lepo. In zahtevno. In izjemno izpolnjujoče. In polno negotovosti in soočanja z lastnimi pomanjkljivostmi. In lepo. In hkrati je izjemna šola v ponižnosti, ko vidiš, da nekih stvari pri otrocih z lastno močjo ne moreš doseči. Da so neke lastnosti prinesli s sabo in nimaš zato nobenih zaslug. Da si varuh, vzgojitelj, učitelj in hkrati učenec. Izjemno močan in izpolnjujoč je občutek, ko vidiš, da je otroku s tvojo pomočjo nekaj uspelo in mu oči zažarijo, da se veseli časa, preživetega s tabo, in da ti kljub temu, da zaradi utrujenosti ali stresa vzrojiš, lahko v naslednjem trenutku odpusti.
Preberite še:
Štiri mame po tednih šolanja na daljavo: Otroci so izgubili motivacijo
Glasba vas na različne načine spremlja že vse življenje. Pred kratkim ste izdali svojo prvo zgoščenko z naslovom Hej, ti. “Glasba je lahko most do presežnega,” pravite. S kakšnimi koraki stopate po tem mostu? Kaj je vaš glasbeni credo?
Pravijo, da je glasba govorica nebes. Včasih imam res tak občutek. V glasbi se lahko izgubim, se spočijem, odmislim trenutne skrbi ali stiske, ali pa se enostavno razvedrim. Delček teh in še drugih občutij in razmislekov sem poskušal preliti v pesmi, izdane na tej zgoščenki.
V pesmi Hej, ti, po kateri nosi naslov tudi album, govorim o tem, da nas Bog kliče in vabi, da odgovorimo na njegov klic. Vabi nas, da zaživimo polno življenje, kakršnega nam je namenil. In to ne glede na to, kako se zdimo sami sebi nesposobni, omejeni, negotovi. Vabi nas, da pogledamo ven iz sebe, da drug drugemu stojimo ob strani in da se ne pustimo zapeljati glasovom hudega duha, kot sta malodušje in strah. To je še posebej pomembno v časih preizkušenj, kot je trenutno stanje pandemije.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Vedno sem rad bral, ker sem s tem vstopil v nek domišljijski svet, v neke zgodbe in podobe, ali pa ker sem v knjigah izvedel nove podatke o svetu, kako stvari delujejo, kako so sestavljene, zakaj se nekaj dogaja. V zadnjem času (beri: zadnjih deset let 😊) sicer berem bolj po službeni dolžnosti, ker za drugo ni veliko časa. Rad pa rešim kakšno križanko ali pa enostavno malo brenkam na kitaro, z ženo pa zvečer rada pogledava kakšno angleško nanizanko.
Preberite še:
Odločitev za redovno življenje pri 18 letih: “Doma so mislili, da gre za najstniško muho”
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Nimam se za stereotipnega moškega, bi pa težko izpostavil eno samo stvar.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Spoštovanje drugače mislečih. Ob ljudeh, ki ne delijo našega mnenja, se počutimo ogroženi in preidemo v stanje napada ali obrambe. To se kaže na vseh področjih, še najbolj je vidno v svetu politike.
S tem povezana je iskrena samorefleksija. Ker se bojimo, da nismo dovolj dobri, se bojimo vsake kritike ali nasveta, kar velikokrat onemogoča napredek in sodelovanje v različnih skupinah (služba, politika, župnijski svet …)
Zahodnemu svetu pa prav tako manjka pristnega veselja. Prežeti smo z miselnostjo, da nam bodo srečo prinesli bogat bančni račun, različni nazivi, visoka izobrazba ali pa morda najnovejši iPhone. To je povezano tudi z veseljem do življenja nasploh in sprejemanjem novega življenja. Če smo ves čas pod pritiskom, da se nam mudi, da moramo biti čim bolj storilni, nam vsaka izgubljena minuta povzroča stisko in oviro na poti do našega cilja.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
V letih se je nabralo kar nekaj močnih dogodkov in preizkušenj. Pogled na vsako življenje kot dar in ne pravico ali nekaj samoumevnega pa je gotovo prinesla smrt najinega prvega sina tik pred rokom poroda. V nekem trenutku je celo življenje teklo po gladkih in ravnih tirnicah, v naslednjem pa se je odprla črna luknja in naju z ženo prestavila v čisto drugo vesolje.
Preberite še:
“Toliko ljubezni, kot ti lahko izkaže tvoj otrok, si nikoli ne bi mogel predstavljati”
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Letos sem imel srečo, da sem lahko za Celjsko Mohorjevo družbo prevedel knjigo Ljubezen deluje avtorja Boba Goffa. Izjemno duhovita, konkretna in hkrati globoko duhovna knjiga, ki me je zelo duhovno napolnila in mi dala misliti. V življenju imam različno intenzivna duhovna obdobja, se pa trudim čim večkrat iti k izviru, evangeliju. Tukaj mi zelo pomagajo tudi zakonska skupina in kateheze pri družinskem verouku v naši župniji. Z ženo se poskušava bolj ali manj redno udeleževati duhovnih vaj.
Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Želim si, da bi se lahko z družino čimprej spet odpravili na kakšno potovanje.
Preberite še:
Mladi vdovec: “Ko me ljudje srečajo samega s tremi otroki, mislijo, da sem ločen”
Preberite še:
Skrivnost Inuitov, kako se učinkovito odzvati na jezne izpade otrok
Preberite še:
“Videla sem ogromno ozdravljenj, čudežev. Kako, Bog, ne moreš ozdraviti v najinem primeru?!”
