Prvi rimski kristjani so svoje grobnice spremenili v kraje, kjer so se spominjali svojih mučencev, molili za pokojne in slavili svojo vero v Kristusovo vstajenje.
Kot vsi drugi Rimljani so morali tudi kristjani mrtve pokopavati zunaj mestnega obzidja. Toda namesto da bi jih zgolj položili v grobnico, so kristjani – ki so bili pogosto preganjani in svoje vere niso smeli javno udejanjati – zgradili podzemne pogrebne dvorane, imenovane katakombe, kjer so se lahko spominjali svojih umrlih in zanje molili.
Te skrite dvorane so bile okrašene z verskimi znamenji, ki jih kristjani običajno niso smeli razkazovati na rimskih ulicah. Pozneje so mnoge služile kot kapele ali cerkve, kjer so obhajali bogoslužja za umrle. Danes katakombe še vedno obiskujejo ljudje različnih veroizpovedi, vanje pa jih priteguje upanje, ki ga ti kraji vzbujajo.
Preberite še:
V “Malem Vatikanu” hranijo posmrtne ostanke 16 papežev in 60 mučencev
To je seznam najbolj navdihujočih katakomb v Rimu:
Kalistove katakombe
Kalistove katakombe so znane tudi kot “kripta papežev”, saj v njih počivajo posmrtni ostanki številnih papežev, ki so bili tu pokopani med 2. in 4. stoletjem, in so ene najbolje ohranjenih iz obdobja prvih kristjanov. Mrežo predorov so uredili na željo papeža Kalista I., v njej pa hranijo posmrtne ostanke 60 papežev in 50 mučencev iz zgodnjekrščanskega obdobja. Dobro ohranjeno pokopališčeje je odkril italijanski arheolog Giovanni Battista de Rossi, ki je zahvaljujoč starogrškim napisom uspel prepoznati grobnice najmanj petih papežev: papeža Poncijana, papeža Fabijana, papeža Lucija I., papeža Evtihijana in papeža Antera.
Preberite še:
Tri ženske, ki niso svetnice, a so v Vatikanu pokopane poleg papežev
Pretekstatove katakombe
Pretekstatove katakombe so bile zgrajene nad že obstoječim pokopališčem za rimsko plemstvo, nekaj časa pa so jih uporabljali kot baziliko in kot sedež prvih papežev, vključno s papežem Janezom III. (561–574). Med svetniki, ki so tukaj pokopani, najdemo tudi Urbana, Felicija, Agapita, Kviringa in Januarija. Ta skoraj 2.000 let stara struktura sodi med najbolj mojstrsko okrašene katakombe v Rimu, kjer najdemo carrarski marmor, izklesane svetopisemske prizore, kot je kronanje Kristusa s trnjevo krono, in neverjetno dobro ohranjene freske, na katerih so upodobljeni štirje letni časi.
Preberite še:
11 najlepših rimskih vodnjakov
Prisciline katakombe
Prisciline katakombe slovijo predvsem po freski, ki naj bi predstavljala eno prvih upodobitev Device Marije z Detom Jezusom v naročju. Katakombe so bile zgrajene v 2. stoletju, nad že obstoječim kamnolomom, poimenovali pa so jih po Priscili, ženi rimskega konzula Manija Acilija Glabria, ki je bil usmrčen na ukaz cesarja Domicijana, potem ko se je spreobrnil v krščanstvo.
Dolgo časa so slovele kot “kraljica katakomb”, ker so tu pokopali nekaj priljubljenih papežev, med drugim tudi Marcelina in Marcela. Še vedno veljajo za ene najpomembnejših prizorišč zgodnjekrščanske umetnosti, saj v njih najdemo freske iz 3. stoletja, na katerih so upodobljeni prizori iz Stare in Nove zaveze.
Preberite še:
Podajte se na virtualni ogled 4 cerkva, ki so med najlepšimi na svetu
Tekline katakombe
Strokovnjaki še vedno razpravljajo, ali so bile katakombe sv. Tekle zgrajene za istoimensko svetnico, omenjeno v Legendi o sv. Tekli, ali za kakšno drugo rimsko plemkinjo z istim imenom.
Toda Tekline katakombe so gotovo eno najzanimivejših zgodnjekrščanskih pokopališč, saj tam najdemo nekaj prvih upodobitev krščanskih simbolov; po mnenju mnogih je med njimi tudi prva upodobitev apostolov. Leta 2008 so pod plastmi poapnjenega kamna odkrili podobo apostola Pavla iz leta 380, slikovit portret v rdečih in črnih odtenkih, ki predstavljajo značilno barvno paleto starodavnega Rima.
Preberite še:
Procesija z milostno podobo je iz Rima pregnala smrtonostno kugo
Sebastjanove katakombe
Sebastjanove katakombe ležijo na znameniti Via Appia Antica in so ene redkih pokopališč, ki so bila skozi stoletja neprekinjeno dostopna. Sodeč po starodavnih zapisih tu počivajo posmrtni ostanki pomembnih svetnikov, med njimi Sebastjana, Kvirinija in Evtihija, nekateri dokumenti pa poročajo celo o tem, da so tu nekaj časa hranili posmrtne ostanke Petra in Pavla.
Arheologi so lahko potrdili, da so starodavno pokopališče resnično uporabljali kristjani, saj so na zidovih katakomb odkrili zgodnjekrščanske simbole, kot sta sidro in riba, pa tudi več kot 600 grafitov s priprošnjami apostoloma Petru in Pavlu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Ljubljanska cerkev, ki jo je “prinesel” potres
Preberite še:
Slovenec, ki je v misijonih opravil 80.000 brezplačnih operacij
Preberite še:
Ko starodavna judovska utrdba (za kratek čas) postane bizantinski samostan
