Vsak dan iz sveta prihajajo novice o naraščanju okužb s covid 19 in tudi v Sloveniji ni nič drugače. Ob tem je prisoten še dodaten strah, saj se bližajo hladnejši meseci, ko je različnih prehladnih in virusnih obolenj že tako zelo veliko. Kaj to pomeni za nas kot posameznike, za gospodarstvo, za naše otroke, …?
V tem trenutku je pomembno predvsem to, da se ne predajamo tesnobi in strahu. Lahko se namreč predamo strahu in mu dovolimo, da oblikuje naš vsakdan, lahko pa se zavestno odločimo, da ne bomo šli po tej poti.
Opremimo se s tremi pomembnimi orodji za naše misli, telo in duha, ki nam bodo pomagala, da uberemo svojo pot. Pot brez strahu.
Preberite še:
Anksioznost, zloraba, bes, misel na samomor: “Iskala sem varnost”
Hvaležnost
Desetletja znanstvenih raziskav so dokazala, da hvaležnost oziroma biti hvaležen, vodi do večje sreče, manj tesnobe in celo k boljšemu fizičnemu počutju, pri čemer lahko izpostavimo nižji krvni tlak in boljši imunski sistem.
Če povemo preprosto: misel ali dejanje hvaležnosti ohranja zavedanje, da ne glede na to, kako težke so stvari, v našem življenju vedno ostaja dobrota.
Zato se zahvaljujmo.
Empatija ali sočutje
Pri empatiji oziroma sočutju ne gre za to, da bi se nam nekdo smilil, ampak za to, da skušamo resnično razumeti človeka, ki je v stiski in skušamo “stopiti v njegove čevlje”.
Danes nas skrbi, da bi zboleli za covidom 19, toda pred približno stoletjem so ljudje prav tako živeli v nenehnem strahu, da bi zboleli za katero od nevarnih bolezni, kot so malarija, kolera, črne koze, ipd.
Če koristimo dar empatije, to sicer ne bo spremenilo realnosti, v kateri živimo, nas pa bo zaradi tega manj strah, saj bomo razmišljali o drugih in o tem, kako se počutijo drugi.
Preberite še:
10 papeževih napotkov, da bomo ozdravljeni virusa, ki je bolj škodljiv kot koronavirus
Izziv proti obupu
Nič ni narobe, če molimo za to, da bi se pandemija čim prej končala. Toda kaj, če se ne bo? Tu moramo svoj psihološki prostor zapolniti s t. i. miselnostjo izziva.
Na to lahko gledamo kot na priložnost, da zrastemo, lahko pa obupujemo in čakamo. Če nam je to všeč ali ne, vsak ima izbiro. Morda ne bomo mogli nadzorovati svojih občutij in tega, kako se bo na koncu vse skupaj razpletlo, lahko pa nadzorujemo svoj odnos do tega trpljenja.
Viktor Frankl je po tem, ko je preživel holokavst dejal: “V koncentracijskem taborišču je možno človeku vzeti vse, le zadnje človeške svobode, da ravna v danih razmerah tako ali drugače, ne.”
Preberite še:
Imajo rizičnega otroka s kronično pljučno boleznijo in zdravilo proti strahu
Kaj vam torej ta tri orodja, ki smo jih predstavili prinašajo? Življenje? Nič več stisk? Finančno varnost? Odobravanje drugih? Odgovor je: nič od tega.
Kaj torej?
Prinesla vam bodo mirnost, saj strah ne bo tisti, ki bo vladal v vašem življenju. Namesto tega boste odprti za lepoto, ljubezen in zadovoljstvo, ki vam je na voljo vsak dan, ne glede na to, kaj se dogaja okoli in znotraj nas. Seveda vas bo še vedno kdaj strah in še vedno boste kdaj občutili tesnobo, ne boste pa več sužnji strahu. Svobodni boste.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Katoliški zdravnik in njegovih pet lekcij koronavirusa
Preberite še:
Neverjetna redovnica: dosegla svetovni rekord in ob tem zbirala denar za dobrodene namene
Preberite še:
Martin svetuje, kako premagati strah pred novimi začetki
