Ste žalostni, ko v vaši družini pride do nesoglasij? Morda vam nekatere osebe iz Svetega pisma lahko pomagajo. Duhovnik Olivier Bonnewijn nam pokaže, da so v Svetem pismu družine, ki razpadejo in se potem spet spravijo med seboj, ter nas opozarja, da nas Bog nikoli ne zapusti. To je velik vir tolažbe in spodbude za današnjo moderno družino.
Preberite še:
“V psalmu sem prebral: ‘Ti si duhovnik.’ Takoj sem zaprl Sveto pismo in nehal moliti”
Na kaj se osredotočite v Abrahamovi zgodbi?
Na očetovstvo. Kako Abraham zapusti svojo “disfunkcionalno” družino in si ustvari svojo? Poda se na več kot tisoč petsto kilometrov dolgo pot v svojo notranjost, kjer se sooči s pomanjkanjem in skušnjavami. Na primer, spopade se z “nadomestnim materinstvom”, kot mu pravimo danes: ker je Sara neplodna, njej in Abrahamu rodi otroka kar njena služabnica Hagar. Maternica služabnice je popredmetena in rodi se Izmael.
A Bog ne ostane nekje v ozadju. Vstopi v dramo in razplete ta klobčič. Potem ko mine nekaj let, Bog pomaga Abrahamu in Sari razviti pristno zavezništvo med njima, z drugimi in z Njim samim. Z izjemno tankočutnostjo ju privede do starševstva. Po petindvajsetih letih Sara rodi Izaka, čigar ime pomeni “on, ki se smeje”. A dogodivščina še ni končana. Da bi postali starši, ni dovolj sina le roditi na svet. Abrahamovo starševstvo raste iz različnih dogodkov: odstavitev Izaka ter odhod Hagar in Izmaela, “žrtvovanje” Izaka, njegova dogovorjena poroka itd.
V zgodbi Jožefa in njegovih bratov pa gre za zavist …
Odnosi med brati in sestrami so včasih zapleteni. Seveda so vir veselja in sreče, a zaznamuje jih tudi tekmovalnost, ki se lahko sprevrže v zavist, sovraštvo in celo željo po ubijanju. Poglejte na primer spore glede dediščine. Zgodba Jožefa in njegovih bratov nam kaže našo stvarnost.
Sedemnajstletnik prebudi zavist svojih bratov. Ti skujejo zaroto proti njemu in ga vržejo v vodnjak ter se odločijo, da ga bodo prodali kot sužnja. Zmeda, polresnice, laži in skrivnosti uničijo družino. In potrebna so desetletja, da seme odpuščanja vzkali.
In Bog? On zelo malo posreduje, da bi se bratje pobotali. Vsakomur pusti njegovo svobodo in odgovornost. A hkrati jih Božja previdnost na skrivnosten način podpira.
Preberite še:
Kaj Sveto pismo v resnici pravi o spolnosti
Kako pa lahko Mojzesova zgodba pomaga mladim najti njihovo identiteto?
Ne le mladim ljudem! V pomoč je lahko tudi odraslim vseh starosti. Vsi si postavljamo ista temeljna vprašanja: kako lahko odkrijem, kdo sem v resnici, in se razvijam v to, kar želim postati? To najdemo v Mojzesu, šibkem jecljajočem mladeniču, ki si ga podajajo sem ter tja tri družine, tri kulture, tri religije. Kako naj zgradi svojo identiteto? Vse okrog njega se ves čas spreminja. Kdo so njegovi starši? Kako naj definira te številne starševske like, kako naj najde pot do svojega resničnega jaza?
Mojzesu ne uspe razvozlati uganke. Nato pa nenadoma v puščavi nekdo zakliče njegovo ime iz gorečega grma. Mojzes najde svojo identiteto, ko se obrne k Njemu: “Sem, ki sem.” (2 Mz 3,14) Zaveže se pravičnosti. Ob koncu življenja njegova nomadska identiteta doživi presenetljivo izpolnitev: postane identiteta sprejetosti za vse njegovo ljudstvo, za milijone ljudi.
Kako Bog spremlja vse te družinske sage?
Abraham med svojim potovanjem prejme spodbudne besede in znamenja od Boga. Prejme podporo, da zmore prestati težke trenutke, svoja notranja protislovja in stranpoti. Bog ostane na strani vsakogar, celo v najtemnejših trenutkih samosvojosti in zavrnitve. Ob različnih priložnostih obnovi svojo obljubo in zaupanje, ne da bi ob tem postal ukazovalen. Isto se zgodi z Jožefom in Mojzesom, čeprav je v teh dveh primerih Božje posredovanje bolj diskretno. Z odpuščanjem nas Bog nežno, potrpežljivo in modro rešuje iz najbolj zapletenih situacij.
Avtor prispevka je Bénédicte Drouin.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Kaj pa Sveto pismo pravi o covidu-19?
Preberite še:
“Meditirala sem, se ukvarjala z jogo, postala veganka. Samo, da bi mi bilo lažje”
