Po težko pričakovanem rojstvu se marsikatera mamica znajde v nekem čudnem obdobju, ki ga spremljajo globoko nelagodje, solze in stres. Poporodno žalost lahko doživljamo kot pravi potres, pa vendar obstaja možnost, da se ji izognemo oziroma da vsaj omilimo njen vpliv.
Izpoved mamice
“Poporodna žalost je potres, ki mamo pretrese od glave do pete,” pripoveduje mamica, ki se je s temi občutji srečala po rojstvu tretjega otroka.
“S starejšimi otroki nisem imela nobenih težav. Ko pa se je rodila Eva, nisem čutila nikakršne materinske vezi. Le veliko utrujenost in globoko osamljenost. To je bilo obdobje, v katerem sta se izmenjavala slaba volja in jok.”
“Nekaj je stalo med menoj in mojim otrokom. Seveda sem se vedla kot mama in skrbela za svojo hči, a srce ni bilo na pravem mestu.”
V tem zapisu se gotovo lahko prepozna veliko žensk. Materinski blues, sindrom tretjega dne, … Vse to so izrazi, s katerimi poimenujemo poporodno žalost, ki pa je ne smemo zamenjati s poporodno depresijo.
Preberite še:
Poporodna depresija: Počutila sem se kot edina na svetu s tako težkimi občutki
Bodite pozorni, a ne dramatizirajte
“Poporodna žalost je prehodno in kratkotrajno obdobje. To ni bolezen in ne zahteva nobenega zdravljenja,” pojasnjuje pedopsihiater Jaques Dayan. A ne glede na to lahko poiščemo pomoč, saj lahko že samo pogovor o tem pomaga.
Predvsem pa se je pomembno zavedati, da to ni nekaj, kar je nujno, da vas doleti. Dobro je, da ste pozorni na simptome, a nikakor ne dramatizirajte.
Fizična in psihična praznina sta po porodu še kako resnični. Ne smemo pa dovoliti, da se tem čustvom preveč prepustimo, le sprejeti moramo to prehodno stanje.
Ženska gre že v času nosečnosti, predvsem pa po rojstvu skozi številne spremembe, ki niso enostavne.
Preberite še:
Vse, česar vam niso povedali o poporodnem obdobju
Poskrbite zase
“Ženska se ne rodi kot mama, ampak mama postane,” pojasnjuje zdravnica Jean-Marie Delassus. “Samo vi in nihče drug ne ve bolje, kaj je dobro za vašega otroka. Zato je pomembno, da se naučite reči ne prevelikemu številu obiskov takoj po porodu in izklopite telefon. Tako boste lažje okrevali in pomagali sebi in bližnjim, da boste spet našli ravnovesje kot družina.”
Prednost dajte preprostim stvarem. Sprijaznite se s tem, da hiša ne more biti kot iz škatlice, da otroci ne bodo ves čas imeli zlikanih majic ali hlač, …
Prav tako naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč: vašega moža, mamo, prijateljico, sosedo.
Na koncu pa ne pozabite nase. Vzemite si čas za stvari, ki vam veliko pomenijo. Preberite pet poglavji v knjigi. Naličite se in lepo oblecite, če vas bo to razvedrilo. Pojdite k maši. Počivajte takrat, ko počiva otrok. Pojdite na kratek sprehod. Vse to je stvar vaše domišljije in organizacije. Vse se da. Predvsem zato, ker na tej poti nikoli niste sami, ampak je vedno z vami On. Le prepustiti se mu morate.
Avtor prispevka je Pascale Albier.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Dojenček na poti. Kaj storiti (in česa ne), da bi ga sorojenci vzljubili?
Preberite še:
Zakaj se ne bi smeli sramovati, če imate nosečniške možgane
Preberite še:
“Vsaka mama se mora kdaj za kakšno dejanje tudi opravičiti otrokom in spovedati pred Bogom”
