Sestra Stephanie Baliga je redovnica iz reda evharističnih frančiškank v Chicagu, njena največja strast v življenju pa sta pomoč bližnjemu v stiski – in tek. Pod redovnim oblačilom se skriva športnica, ki je pretekla že nič koliko maratonov – njen osebni rekord je dve uri in 53 minut –, ob tem pa je zbrala že zavidljivo vsoto denarja v dobrodelne namene.
Ni opustila svojega talenta
Leta 2010 je zaključila študij na univerzi v ameriški zvezni državi Illinois in takoj po opravljeni diplomi vstopila v frančiškanski red, vendar s tem ni opustila darov, ki jih ji je v življenju namenil Gospod. Našla je način, da je svojo strast do teka povezala z globoko željo po služenju Bogu in zdaj že vse od zaključka študija vsako leto sodeluje na maratonih ter zbira sredstva za pomoč ljudem v stiski.
Preberite še:
Francoske redovnice sredi epidemije ustanovile “start-up 12. stoletja”
Tudi v letošnjem letu je s. Stephanie nameravala zbirati sredstva v dobrodelne namene. Tako močno je bila prepričana, da se bo oktobra udeležila maratona v Chicagu, da se je zaobljubila svojim tekaškim kolegom, kot je pojasnila v pogovoru za krajevni časnik The Chicago Tribune:
“Aprila sem si prizadevala, da bi ljudi spodbudila k treningom in zbiranju denarja: ‘Saj nam bo uspelo,’ sem govorila. Obljubila sem: tako prepričana sem, da tekma ne bo odpovedana, da bom v primeru, če jo odpovejo, to razdaljo pretekla na tekalni stezi. Pa so jo odpovedali in zdaj počnem prav to.”
Preberite še:
Župnik in maratonec, za katerega so navijali tudi v Hollywoodu in na Beverly Hillsu
Maraton na tekalni stezi
V slogu prave redovnice se je s. Stephanie odločila, da bo maraton na tekalni stezi tekla v čast svojim redovnim zaobljubam, obenem pa je upala, da bo pri tem dosegla nov svetovni rekord, primeren za uvrstitev v Guinessovo knjigo rekordov, ter postala prva ljubiteljska tekačica – in nedvomno prva frančiškanska redovnica! –, ki je na tekalni stezi pretekla celotno dolžino maratona, 42,195 kilometra.
In tako je na predzadnjo nedeljo v letošnjem avgustu stopila na tekalno stezo, ob podpori svojih sosester, ki so ji uradno merile čas, ter prijateljev, župljanov in športnikov, ki so jo spremljali prek spletne aplikacije Zoom. V pravem katoliškem slogu sta jo med tekom spodbujala še kipca sv. Frančiška in Preblažene Device, ki ju je postavila ob tekalno napravo.
Preberite še:
Ultramaratonci mu pravijo, da je nor: 100 kilometrov za družine z bolnimi otroki
Njen podvig so v živo predvajali prek družbenih omrežij. In čeprav verjetno ne hrepenite po ogledu celotnega več kot štiriurnega video posnetka (dejanski čas maratona je okoli tri ure in 35 minut), si je zagotovo vredno ogledati vsaj delček dogodka, predvsem zaradi vzdržljivosti in vztrajnosti s. Stephanie – pa tudi čudovitih komentarjev gledalcev, ki so se naključno vklapljali v spletno aplikacijo.
Začetni cilj s. Stephanie je bil zbrati 150.000 ameriških dolarjev za program v pomoč ubogim, katerega potrebe so se trikratno povečale po izbruhu epidemije koronavirusne bolezni 19. Doslej ji je uspelo zbrati 100.000 dolarjev, darovi pa so še vedno dobrodošli.
Preberite še:
Junak, ki je v 143 dneh na eni nogi pretekel 5.000 kilometrov
Pomoč ljudem in navdih
Zbrana sredstva bodo porabljena za nakup živil, s katerimi oskrbujejo 3.000 oseb v stiski, in za zaključek projekta obnove trinadstropne stavbe nasproti samostana reda evharističnih frančiščank, zavetišča, v katerem nudijo nujno pomoč, hrano in oblačila, pošolske programe in skupne obroke pomoči potrebnim.
Medtem ko je s. Stephanie pred tekmo pojasnjevala, kako blagoslovljeno se počuti, da lahko sodeluje na maratonih, in kako hvaležna je vsem, ki so darovali hrano za omenjeno zavetišče, pa se človeka globoko dotakne trdna odločenost redovnice, ki je kot študentka utrpela resno poškodbo stopala, zaradi katere je bila njena tekaška prihodnost nekaj časa precej negotova: niti epidemija svetovnih razsežnosti niti osebna poškodba je ni ustavila, ko se je odločila izpolniti svoje poslanstvo.
Preberite še:
Kako je mož s preprosto in ljubečo gesto pomagal ženi do “zmage” na bostonskem maratonu
Njena prijateljica in prostovoljka v zavetišču je o s. Stephanie povedala: “Neustrašna je. Zelo je samozavestna in skromna. Prepričana je, da jo pri njenem početju podpira Bog, ki bo zanjo vedno poskrbel. Nič je ne prestraši. Vedno reče le: ‘V redu, malce premislimo in poiščimo rešitev. Bog bo poskrbel za vse. Kar lotimo se naloge.’ Res je majhna, vendar je mogočna. Vse njene sosestre so takšne. Pri njih dejanja veljajo več kot besede.”
Maraton je zaključen, darovi pa se še zbirajo: s. Stephanie lahko za leto dni mirno pospravi svoje tekaške copate in je zadovoljna, da je s svojim dosežkom pomagala ljudem v stiski, obenem pa navdihnila mnoge ljudi, da so jo pri tem posnemali.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Metodovo življenje je viselo na nitki, potem pa se je zgodil preobrat
Preberite še:
Navodila škofov: tako bo po novem potekal verouk
Preberite še:
Kako se spopadati z razpoloženjem drugih ljudi?
