Poleg primerov duševnih bolezni krščansko izročilo priznava tudi delovanje hudega duha, ki nas včasih lahko zmoti ali skuša, tako da se pojavi v obliki nadležnih ali celo bogokletnih misli. Te nam običajno povzročijo notranji nemir, ki sčasoma mine. Toda ti nenamerni znaki so včasih tudi znamenja skušnjave.
Skušnjave tega sveta so številne, obstajajo pa tudi notranje skušnjave. “Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja,” beremo v Jakobovem pismu (1,14). Toda ne smemo izključiti čarov Skušnjavca in hudih duhov. Ti se običajno pojavijo v obliki namigovanj, kot zajedalska misel. In včasih so lahko zelo močni in vztrajni.
Preberite še:
Ko vas preganjajo tesnobne in strašljive misli, si pomagajte s to molitvijo
Ne dajmo jim prostora
Te tuje glasove moramo obravnavati kot vsako drugo motnjo: ne premišljujmo o njih, ne dajmo jim prostora. To bo glasove le okrepilo. Najboljša obramba proti takšnim mislim je humor. In starodavni nasvet še vedno drži: globoko vdihnite, zazrite se v Gospoda, zmolite zdravamarijo in napravite znamenje križa. Ali pa preprosto nadaljujte prejšnji tok misli, molite ali nadaljujte svoje delo. Skušnjava je namreč tam ravno zato, da nas odvrne od naše naloge.
Ali je skušnjava velika? To je precej dobro znamenje. Veliki Sovražnik mlačne običajno pusti pri miru.
Preberite še:
Lahko zaupam astrologinji?
Previdno z vsemi, ki se ukvarjajo s spiritualizmom, vedeževanjem in okultnim
V nekaterih primerih pa gre za nekaj veliko močnejšega od skušnjave, pred katero vedno ohranimo svobodno voljo. Morda gre za nekakšen nenadzorovan vzgib, ki v nas zaseje določeno misel, včasih celo besedo ali dejanje. To boste slišali od ljudi, ki se ukvarjajo s spiritualizmom, vedeževanjem in okultnim, ali v različnih šolah za zbranost ali meditacijo in, seveda, v vseh praksah, ki vam obljubljajo posebne sposobnosti.
Vsem je skupno to, da posameznika potisnejo v stanje pričakovanja ali celo ranljivosti in se odprejo v nek drug svet, ki nima ne imena ne obraza. Ko se to zgodi, lahko vstopijo duhovi: duh medija ali satanistični duhovi. Vse te prakse trdijo, da si prizadevajo za osebno izpolnitev in nesebično služenje človeštvu.
Preberite še:
Pasti vedeževanja: Hudi duh ne izpusti zlahka tistega, ki si ga prisvoji
In vendar imajo skupnega še nekaj zelo zaskrbljujočega: človeško bitje velja za sposobno, da napreduje s pomočjo sil, ki se skrivajo v teh duhovih, ali sil, ki jih zli duhovi znajo izkoristiti. Toda te tehnike so popolno nasprotje vere v Jezusa, ki je naš edini Odrešenik in Posrednik. Tudi če izrecno ni mišljeno tako, jih lahko enačimo z bogokletjem in so lahko zelo škodljive.
Toda brez strahu: vstali Jezus je premagal Sovražnika. Njegovo zmago pa moramo sprejeti brezpogojno in brez odlašanja. Najprej moramo prepoznati vrata, skozi katera bi Satanove zvijače lahko vstopile. Nato moramo prekinite vse vezi s čimer koli ali komer koli, ki je povezan s temi praksami. Če imate knjige ali predmete, ki so povezani z njimi, bodite tako strogi, kot je bil sv. Pavel do Efežanov: vse sežgite! (Apd 19,19). Na koncu pa se zaupajte molitvi Cerkve, da boste notranje osvobojeni, očiščeni in poživljeni v resnični veri. Takrat boste lahko zaslišali nežno sapico Svetega Duha. Zveni kot resnica in kot svoboda.
Avtor prispevka je Alain Bandelier.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
3 pomembni koraki v trenutku, ko ima vaš otrok izbruh jeze
Preberite še:
Post tudi med letom? V čem je razlika med postom in stradanjem?
Preberite še:
“Odnosi pogosto niso samo prostor vzhičenosti, ampak tudi sad trdega in nič kaj privlačnega dela”
