Mnoge Dom Pérignon verjetno najbolj spominja na blagovno znamko šampanjca za svečane priložnosti. A benediktinski menih Pierre Pérignon je bil v svojem času najbolj znan po tem, da je bil skoraj 50 let prokurist (blagajnik) samostana Saint-Pierre d’Hautvillers. Bratje so se preživljali predvsem z vinskimi proizvodi, ki jih je Dom Pérignon skrbno varoval.
Sobrata so bratje menihi na to mesto iz leta v leto potrjevali zaradi njegovega strokovnega znanja. Po legendi prav njemu dolgujemo izum slavnega šampanjca. Ne ve pa se, ali mu je uspelo po naključju ali s številnimi poskusi.
Preberite še:
Da imamo pivo in wifi, se lahko zahvalimo ženskam
Zgodovina
Pierre, vzgojen v francoskem mestecu Sainte-Menehould v regiji Champagne-Ardenne, je odraščal v tesnem stiku z vinom in je delal v družinskih vinogradih. Kot deček je študiral na jezuitskem kolegiju in bil pozneje sprejet v benediktinski samostan blizu Verduna. Ko je med letoma 1666 in 1667 postal duhovnik, je hkrati pri 30 letih postal tudi vodja vinogradov benediktinskega samostana Saint-Pierre d’Hautvillers, kjer je živel do svoje smrti leta 1715. (The Post)
Legenda pravi, da je prav on izumitelj penečega vina. Verjetno pa je bila ta tehnika že nekaj časa znana in je imel bistveno vlogo pri izbiri najboljšega grozdja. S tem je šampanjec postal izjemna pijača, razlaga spletna stran Eataly: “Zahvaljujoč svojemu globokemu poznavanju grozdja na samostanskem ozemlju je imel zaslugo, da je izbral najprimernejše trte za pripravo šampanjca: Pinot Noir, Chardonnay in Pinot Meunier.
Prav tako je predstavil sedanje plutovinaste zamaške in si prizadeval za izpopolnitev načina proizvodnje. S tem je pomagal institucionalizirati globalno odličnost in njegovih nasvetov se še vedno držijo v vseh najpomembnejših vinskih kleteh po svetu”.
Dve najbolj razširjeni (in verjetno ne povsem resnični) različici zgodovine rojstva šampanjca govorita o tem kot o skoraj povsem naključnem odkritju: zdi se, da je Dom Pérignon čutil, da lahko proizvede penino. Opazil je, da je nekaj steklenic, ko so bile enkrat zaprte, počilo, v drugi različici pa je z dodatkom sladkorja in cvetja ustekleničeno vino znova fermentiralo in s tem dobilo mehurčke.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Papež, ki se je povzpel na drugi najvišji vrh v Evropi in ni bil Janez Pavel II.
Preberite še:
Mihael je pil dan za dnem. Danes pravi: “Vse se je spremenilo, ko sem začel verjeti v ljubezen”
Preberite še:
10 prošenj, ki bi jih morali vsakodnevno vključiti v naše molitve
