Živimo v tehnološkem svetu, kjer je vse pametno: pametni telefoni, pečice, hladilniki, celo hiše in avtomobili. Nemogoče je, da bi se naši otroci izognili tehnologiji. Starši jih želimo kar se da obvarovati pred njenimi škodljivimi vplivi, vendar si hkrati ne želimo, da bi za vrstniki zaostajali v znanjih, ki jih bodo – bodimo iskreni – nujno potrebovali za življenje.
Preberite še:
Kako otroke obvarovati pred neprimernimi risankami?
Kdaj je pravi čas za izpostavljanje otroka ekranom?
Smernice so zelo različne. Že če pogledamo dve knjigi o tej temi, ki sta prevedeni v slovenščino: na eni strani je Digitalna demenca Manfreda Spitzerja (založba Družina), kjer avtor zelo jasno zagovarja stališče, da je čim manj uporabe zaslonov tem boljše za naše otroke; na drugi strani pa v knjigi Vzgoja v digitalni dobi avtorica Jodi Gold sicer pravi, da je preveč zaslonov škodljivih za otroke, vendar je glede njihove uporabe bolj sproščena.
Na vprašanje, kdaj in koliko otroka izpostaviti zaslonom, si moramo starši odgovoriti sami. Tudi z opazovanjem lastnega otroka – kako ga uporaba naprav z zasloni zaznamuje oziroma vpliva na njegovo vedenje. Enotna smernica je le, da je priporočljivo z uporabo zaslonov počakati do otrokovega drugega leta.
Preberite še:
5 ključev do dobre vzgoje in izobrazbe po nasvetu svetega Janeza Boska
Zaostanek v tehnološkem znanju?
Marsikdaj se kot argument za potiskanje telefona ali tablice v roke otroka sliši argument staršev, da ne morejo otroka povsem odrezati od uporabe tehnologije, saj je ne bo znal uporabljati pozneje, ko bo to nujno potreboval. Toda na to ima zelo zanimiv odgovor Benjamin Tomažič, profesor informatike na Gimnaziji Želimlje, ki se v prvem letniku srednje šole sreča z otroki zelo različnih tehnoloških predznanj: “Same po sebi so tehnologije tako privlačne, z avdiovizualnimi možnostmi, ki sproščajo dopamin, da otroci zelo hitro napredujejo.” In doda še znanstven vidik: “Nekatere raziskave iz Japonske kažejo, da so otroci, ki so se pozneje srečali z ekrani, zelo hitro nadoknadili zamujeno in pogosto v znanju celo prehiteli tiste, ki so pametno tehnologijo uporabljali že od majhnega. Imeli so namreč večinoma bolje razviti obe možganski polovici, saj so več delali na motoričnem razvoju.”
Mnogim staršem se je prav to potrdilo v obdobju izolacije zaradi novega virusa, ko so se otroci šolali od doma. Otroci so jih presenetili, kako hitro so obvladali veščine, potrebne za šolanje na daljavo, tudi če prej sploh niso imeli stika z računalnikom ali pametnim telefonom.
Preberite še:
Posedanje pred ekrani in hiperaktivnost. Ali med tem obstaja povezava?
Benjamin Tomažič nerad postavi merilo znanja otrokovega ravnanja s tehnologijo, a kljub vsemu pravi: “Nekako ob prihodu v srednjo šolo naj bi otrok znal samostojno uporabljati digitalna orodja, ki jih potrebuje za šolsko delo – torej pisanje tekstovnih dokumentov, pošiljanje elektronske pošte, uporaba omrežij in programov za video konference. Če takrat tega še ne zna, bi bilo koristno, da to čim prej nadoknadi.”
Stigma in izločenost
Bolj problematično kot to, ali se bo uspel pravočasno naučiti uporabe tehnologije, je za otroka ali najstnika lahko to, da je med vrstniki stigmatiziran, zasmehovan, celo socialno izključen, če nima svojega telefona in profila na vsaj enem od družbenih omrežij.
Preberite še:
Dobre navade za uporabo družbenih omrežij
“Srednješolec vsekakor potrebuje vsaj svoj elektronski naslov,” pravi Tomažič: “To je ena od identifikacij v družbi. Bolj problematična so družbena omrežja. Najbolj zanimiva postanejo v puberteti, od 10. do 16. leta in takrat vrstniki tudi igrajo najbolj pomembno vlogo pri samovrednotenju in samopodobi človeka.”
Žal pa so omrežja oblikovana tako, da spodbujajo tekmovalnost, primerjanje, poudarjanje videza, kar vse sproža slabo samopodobo. Seveda pred 12. letom uradno sploh niso dovoljena, vendar mladostniki najdejo obvoze tudi okrog teh pravil. “To je ravno čas naravnega uporništva do staršev, a v povezavi z družbenimi omrežji je lahko to uporništvo tudi zelo nevarno, med najstniki je zaradi njih veliko simptomov depresije in anksioznosti.”
Preberite še:
Tu je recept, kako otroke spraviti od telefonov, tablic, računalnika
Benjamin Tomažič, ki v okviru Inštituta Integrium pripravlja tudi delavnice za izobraževanje staršev o različnih pasteh uporabe spleta, še bolj kot k nekim starostnim omejitvam spodbuja starše, naj se z otrokom čim več pogovarjajo tudi o dogajanju v digitalnem svetu: “Naj otrok ve že od malih nog, da ne bo obsojan, če se znajde v slabi situaciji, tudi če na spletu naleti na kakšno neprimerno vsebino ali sam naredi kakšno neumnost. Naj se čuti slišanega.”
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Moj pogled na leve in desne, bele in črne, verne in neverne
Preberite še:
To so razlogi, zakaj ljudje kričijo
Preberite še:
3 pogledi na prijateljstvo, kot ga je doživljala Marija
