Sv. Anton Padovanski je eden najbolj znanih svetnikov v Katoliški cerkvi. Njegova priljubljenost in sloves sta se skozi stoletja utrjevala do te mere, da mu je papež Leon XIII. podelil naziv svetnik sveta.
Kljub temu da svetnika poznamo pod tem imenom, pa ni bil niti rojen v Italiji, niti z imenom Anton, niti ni sprva vstopil v frančiškanski red. Rodil se je leta 1195 kot Fernando v Lizboni na Portugalskem kot sin viteza Martina, služečega na dvoru kralja Alfonza, in Marije Terezije Taveira.
Preberite še:
12 izbranih misli sv. Antona Padovanskega
Potem, ko se je naučil latinščine, grščine in arabščine, je vstopil v red regularnih avguštinskih kanonikov – duhovnikov, ki skupaj molijo brevir v koru in sledijo vodilu, ki ga pripisujejo sv. Avguštinu. Med njimi je preživel celih 10 let, nazadnje v Coimbri, kjer pa je spoznal pet gorečih frančiškanov, ki so pozneje v Maroku umrli mučeniške smrti. To je Fernanda tako pretreslo, da se je tudi sam odločil vstopiti v frančiškanski red, kjer je prevzel ime Anton.
Hotel je umreti kot mučenec, a mu ni bilo namenjeno
Čeprav je tudi sam želel umreti mučeniške smrti med mavri, pa mu to ni bilo namenjeno. Sveti Frančišek ga je imenoval za prvega teologa mladega frančiškanskega reda. Papež Gregor IX. ga je zaradi izrednega poznavanja Svetega pisma celo imenoval arca testamenti, skrinja zaveze. Po letih misijonskih poti, predvsem po južni in srednji Franciji, se je leta 1228 udomačil v kraju, po katerem je pozneje dobil svoje svetniško ime – po mestu Padovi.
V cerkvi sv. Marije v Padovi je uvedel vsakodnevne postne pridige, pisal slavne govore za svetniške praznike, izšel pa je tudi njegov zakon v prid dolžnikom, ki niso mogli plačevati svojega dolga.
Preberite še:
Kako je sv. Anton pomagal najti bančno kartico
Ko je zdaj že zelo znani Anton pridigal množicam s krošnje velikega oreha v kraju Camposampiero, je začutil, da mu pojenjajo moči. Zaradi izredne slabosti so ga prepeljali v bližnji samostan Cella, kjer je 13. junija leta 1231 umrl.
“Santo subito – svetnik takoj!”
Že leto dni po smrti je papež Gregor IX. razglasil Antona za svetnika. Lahko bi rekli, da so podobno kot po smrti Janeza Pavla II., ljudje vzklikali “Santo subito”. Njegovo svetništvo so potrdili številni čudeži, ki so ga naredili za morda najbolj čudodelnega svetnika v zgodovini Cerkve.
Mnogi ljudje se k njemu zatekajo, ko iščejo partnerja. Čeprav je uradno zavetnik tatov sv. Dizma, z Jezusom križani desni razbojnik, pa je njihov neuradni (so)zavetnik prav sv. Anton Padovanski, na kar spominja stara rečenica “Sveti Anton iz Padova, pomagaj, da kaj ukradeva. Ti boš držal, jaz bom kral, pa bo obema prav!”
Preberite še:
Molitev k svetemu Antonu, da bi našli življenjskega sopotnika
Znan po številnih legendah
Skozi stoletja so se razvile številne legende o življenju sv. Antona. Najbolj znana je morda legenda o tem, kako je pridigal ribam v mestu Rimini. Ko je nekoč nameraval pridigati pred veliko množico in ga skoraj nihče ni poslušal, so ribe nenadoma pomolile glavo iz morja in mu prisluhnile. Po legendi so se zaradi tega dogodka spreobrnili vsi prebivalci mesta Rimini.
Po poročanju zgodovinskih virov je sv. Anton Padovanski deloval tudi v Gorici, kjer je ustanovil samostan in kapelo sv. Katarine. Dal naj bi tudi pobudo za ustanovitev samostana manjših bratov v Ljubljani. V Sloveniji so Antonu Padovanskemu posvečene številne cerkve. Skoraj pa ni cerkve, v kateri ne bi bilo njegove slike ali kipa, v nekaterih pa je tudi nabiralnik z napisom kruh sv. Antona.
Preberite še:
100-letni frančiškan, ki je osebno poznal 6 svetnikov
Po legendi naj bi imel kruh sv. Antona začetke v Toulonu, kjer je Luiza Bonsfier nekega jutra izgubila ključ svoje prodajalne. Ker niti ključavničar ni mogel odpreti vrat, se je Luiza zatekla k sv. Antonu in mu obljubila kruh za njegove ubožce. Ko je ključavničar še enkrat poskusil, je brez težav odprl vrata. Novica o tem je se hitro razširila in pomagala ustanoviti nekakšno predhodnico Karitas – pobožnost kruha sv. Antona.
Padova – njegovo mesto
Grob sv. Antona Padovanskega je danes eden izmed najbolj obiskanih krščanskih romarskih krajev na svetu. Sv. Antona največkrat upodabljajo z Detetom Jezusom v naročju, z lilijo (čistost), s knjigo (cerkveni učitelj) … Prizori iz Antonovega življenja so upodobljeni tudi na barvnih oknih v baziliki sv. Frančiška v Assisiju.
Papež Pij XII. Je sv. Antona Padovanskega leta 1946 razglasil za cerkvenega učitelja.
Preberite še:
Ena najlepših dolin v Sloveniji, v kateri je Dante našel navdih za opis pekla
Preberite še:
10 svetnikov, ki so imeli veličastne brade
Preberite še:
Nasvet Janeza Pavla II., kako najhitreje postati svetnik v vsakdanjem življenju
