Pred časom je po internetu krožilo besedilo – pismo, ki bi ga lahko pravzaprav vsak otrok poslal svojim staršem, avtorica pa je z njim želela starše opomniti na njihovo poslanstvo in jim pomagati pri vzgoji otrok.
Preberite še:
Je kaznovanje otrok dobra rešitev?
Zato je to pismo vredno prebrati:
“Ne dajte mi vsega, za kar vas prosim, včasih preprosto prosim, da vidim, kdaj lahko nekaj dobim. Ne kričite name, saj vas manj spoštujem, ko to počnete, s tem pa me učite, da kričim tudi sam, ko se mi zazdi, pa čeprav nočem kričati. Ne ukazujte mi ves čas; če bi me včasih le prosili, da nekaj naredim, bi to naredil hitreje in z več volje. Držite se svojih obljub, dobrih ali slabih. Če mi obljubite nagrado, jo želim prejeti, enako pa velja tudi za kazen. Ne primerjajte me z nikomer (zlasti ne z mojim bratom ali sestro); če me boste drugim predstavili, kot da sem boljši od drugih, bo nekdo trpel, če pa me boste predstavili kot slabšega od drugih, bom jaz tisti, ki bo trpel. Ne menjajte hitro odločitve o tem, kaj moram storiti. Če se odločite za nekaj, se tega tudi držite. Naj stvari naredim sam. Če namreč naredite vse zame, se ne bom nikoli ničesar naučil. Popravljajte moje napake z nežnostjo. Ne lažite mi in ne prosite me, naj lažem za vas. Pa čeprav bi vas s tem rešil iz težav. To ni lepo. Zaradi tega se počutim slabo in izgubim vero v to, kar rečete. Ko naredim nekaj narobe, ne prosite, naj vam povem, zakaj sem to storil – včasih tega niti ne vem. Če se zmotite, priznajte, ker se na ta način krepi dobro mnenje, ki ga imam o svojih starših, s tem pa me boste naučili, da tudi sam priznam svoje napake. Obravnavajte me z enako prijaznostjo in prisrčnostjo, s katero vidim, da ravnate s svojimi prijatelji. To, da smo družina, še ne pomeni, da ne smemo biti tudi prijatelji. Ne zahtevajte, da naredim nekaj, česar vi nočete početi. Naučil se bom narediti vse, kar tudi vi počnete, tudi če mi ne rečete, a težko bom naredil tisto, o čemer le govorite, a potem nikoli ne storite. Ko vam povem svojo težavo, četudi se zdi majhna, mi ne recite: “Nimamo časa za to neumnost.” Poskusite me razumeti – potrebujem vas zato, da mi pomagate. Zame je nujno, da me ljubite in mi to tudi poveste. Najbolj mi je všeč, če mi rečete: “Rada te imava.” Objemita me, želim čutiti, da sta mi blizu. Ne pozabita, da nisem nič več in nič manj kot vajin otrok.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Nasvet Marka Juhanta: kaj storiti in česa ne, ko vaš otrok zavija z očmi
Preberite še:
10 nasvetov Janeza Boska za vzgojo otrok
Preberite še:
“Otroci potrebujejo meje, red, izkušnje in našo ljubezen”
