Fizioterapevt Jacques Patté je avtor knjige o metodi mézières in izpostavlja slabe telesne drže, ki jih največkrat zavzamejo ženske in so vir bolečin v hrbtu. Metoda je bila zasnovana pred 70 leti in telo dojema kot celoto, v kateri je vsak del v odnosu z drugim prek mišičnih verig in sklepov. Težave z držo, fizična obolelost, psihična in čustvena napetost ter vedenjske motnje povzročajo telesno okorelost in krče. Zaradi njih telo počasi izgublja svojo prožnost in svobodo. Tu je šest nasvetov, kako se izogniti bolečinam v hrbtu.
Preberite še:
Telovadite skupaj z dojenčkom. Tu so štiri vaje
SLABA DRŽA ŠT. 1: DELO S PREKRIŽANIMI NOGAMI
Ko sedimo s prekrižanimi nogami, se medenica zasuka. Ker je na sredi telesa, to povzroči mišično napetost do vratu in ramen. Ta slaba drža povzroča težave tudi v ožilju. Nekatere ženske pri sedenju noge naslanjajo na nožne prste, kar povzroči mišično napetost v hrbtu in vratu, kar lahko povzroči bolečine v vratu in glavobol.
Pravilna drža
Sedite s križem, pritisnjenim ob naslonjalo stola oz. sedeža in naslonjenimi rokami. Na ta način so ramena, vrat in preostali deli telesa sproščeni. Pravilno sedenje nam prihrani veliko utrujenosti in napetosti.
Preberite še:
Resnica o tem, zakaj nimate dovolj energije za telovadbo
SLABA DRŽA ŠT. 2: PREVISOKE PETE
Desetcentimetrske pete celotno telo vržejo iz ravnovesja in vse hrbtne mišice morajo delati, da ga uravnajo. Gre za celo vrsto kompenzacij: pride do krčenja mišic na nogah, gleženj se zatakne, čeprav je nujno potreben, da lahko stojimo. Na nartu in nožnih prstih se pojavijo napetosti. Meča se skrajšajo. Slednja so bistveni člen v zadnji mišični verigi, ki vodi od nožnih prstov do glave prek pete in vratu, zaradi česar lahko posledice čutimo tudi v hrbtu.
Fizioterapevti delajo na skrčenih mišicah, da bi odpravili vir bolečine. Za premikanje potrebujemo prožnost, skrčena mišica pa izgublja svojo elastičnost, kar se odraža v napetih sklepih. Telo je sicer zelo prilagodljivo, vendar ima svoje meje.
Pravilna drža
Stopala imejmo na tleh. Lahko sicer nosimo nizke pete, a je to odvisno od ravnovesja naše medenice. Če se ne morete odpovedati visokim petam, jih vsaj ne nosite neprenehoma. Da bi se jih odvadili, se lahko najprej spustite na pet in nato na štiri centimetre.
Preberite še:
Spanje ali telovadba? Kaj izbrati, ko vam zmanjkuje časa?
SLABA DRŽA ŠT. 3: TORBICA VEDNO NA ISTI RAMI
Če na eni rami nosimo pretežko torbo, to povzroči ukrivljanje med rameni in medenico. Da nam naramnica ne bi padala z ramen, lopatico “prilepimo” na trup in preprečimo gibanje rok. To povzroči napetosti in otrdelost, bolečine in ščipanje v hrbtu. Ramo moramo ohraniti prosto, saj pogojuje tudi dihanje.
Bolje je, če torbo nesemo v dlani ali čez nasprotno ramo, prek telesa. Izogibajte se tudi držanju na komolčnem sklepu ali podlakti, ker to povzroča napetosti in bolečine v rokah.
Preberite še:
10 stvari, ki bi jih vsaka katoličanka morala imeti v svoji torbici
SLABA DRŽA ŠT. 4: MED NOSEČNOSTJO
Težave z držo, ki nastanejo med nosečnostjo, so pomembne in vplivajo na položaj medenice, na ožilje, prebavo itn. Po porodu pravilne drže ne zavzamemo kar avtomatično, saj je doba nosečnosti dolga in se telo drugačne drže navadi.
Najprej je treba telo ponovno uravnovesiti z vajami za pravilno držo, zlasti na področju medenice in hrbta. Nato lahko nekatere dele telesa utrdimo in okrepimo s pravilnimi trebušnjaki. Pozorni bodite na določene gibe, ki so neprimerni za presredek, ker tam povzročijo napetosti, da ne more več opravljati svoje podporne vloge.
Preberite še:
5 čudežev nosečnosti
SLABA DRŽA ŠT. 5: ZADRŽEVANJE DIHA
Na videz stres ni neposredno povezan s slabo držo. Vseeno stres, ki ga doživimo v službi ali doma, lahko povzroči mišično napetost in različne motnje. Ena od teh je zaprtje in ženske so zanj posebno dovzetne. Lahko pride tudi do motenj dihanja. Zadrževanje diha ima slabe posledice za hrbet, prebavo in dihanje.
Dihanja ne sproščamo zgolj z dihalnimi vajami. Pri metodi mézières se dela tudi na popravljanju drže in ozaveščanju nepotrebnih napetosti, ki lahko ovirajo normalno dihanje.
Preberite še:
Ste nemirni in v stresu? Poskusite s tem …
SLABA DRŽA ŠT. 6: NAPAČNI GIBI PRI TELOVADBI
Ko se ukvarjamo s športom, se moramo zavedati, da je telo celota. Osebe, ki imajo slabo držo, to držo ohranijo tudi, denimo, ko tečejo. Nato pogosto delajo napačne raztegovalne vaje in tvegajo poškodbo. Ko raztegujemo mišične skupine, se vedno pojavi učinek “na daljavo”, se pravi, da razteg določene mišice vpliva na druge dele telesa.
Trebušne mišice morajo biti čvrste in prožne. Ni jih dobro “betonirati” s pretirano količino trebušnjakov, še posebno pa ne tako, da zraven zadržujemo dihanje. To v spodnjem delu trebuha povzroči prevelik pritisk. Trebušnjake je treba povezati s celotno držo telesa, zlasti s položajem hrbta in z dihanjem. Mišice, ki jih je treba pri tem aktivirati, so zlasti prečne trebušne mišice in ne toliko preme mišice.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Ste siti tega, da vam drugi “solijo pamet”?
Preberite še:
Zakaj potrebujemo zakonske zmenke?
Preberite še:
“Škoda je, da bi zrli zgolj v blato, po katerem tacamo, ko je nad nami zvezdnato nebo”
