Morda ste v zadnjih letih že naleteli na izraz čuječnost, saj je postal zelo popularen. Marsikdo ne ve, kaj to sploh pomeni ali kaj naj z njo počne. Ne gre za nikakršno ezoteriko ali eksotiko. Če usvojimo nekaj osnov čuječnosti, smo zaradi nje lahko mirnejši, bolj zbrani, se bolje obvladujemo in celo boljše molimo ter meditiramo. Kako in zakaj?
Preberite še:
Dopamin ali oksitocin? Boste izbrali hitro nagrado ali resnično srečo?
Zdi se, da se zavedamo trenutka – pa se ga res?
Angleški izraz za čuječnost mindfulness pomeni biti zavestno pozoren na nekaj, zavedati se nečesa. Čuječnost, kot jo razume psihologija, pomeni, da namerno usmerjamo pozornost na sedanji trenutek, da smo pozorni na to, kaj se dogaja v nas in okoli nas v danem trenutku.
Preberite še:
Razkrita skrivnost, s katero bodo vaši možgani zdravi
Morda se zdi samoumevno, da se zavedamo sveta okoli sebe, a v resnici ljudje redko razpolagamo z nedeljeno in usmerjeno pozornostjo. Istočasno nam po glavi bega veliko število misli, dražljajev in vse to nam v resnici jemlje pozornost.
Beseda našega časa je vendar multitasking ali večopravilnost, ki je ravno nasprotje čuječnosti. Še posebej, kadar smo v stresu, oblast prevzamejo tisti deli naših možganov, ki so evolucijsko najstarejši in so bili odgovorni za preživetje vrste.
Preberite še:
Ključ do dobrega počutja je v lastnem telesu
Okrepiti nadzor nad stresnim dogajanjem v telesu
Vsi poznamo naval adrenalina, ko pri prečkanju ceste opazimo, da proti nam vozeči avto ne namerava ustaviti. Takrat je odziv “boj ali beg” seveda dobrodošel. A kaj ko nas isti naval stresnih hormonov preplavi tudi vsakič, ko stojimo v šoli pred tablo, ko smo pred pomembnim sestankom v službi ali ko čakamo v zdravniški ordinaciji. Takrat v resnici ne gre za to, da bi se morali boriti ali bežati, naše telo in možgani se vseeno odzivajo na tak način.
Tukaj nastopi čuječnost. Če z vajami redno treniramo možgane, tako da jih osredotočamo na tukaj in zdaj, s tem v resnici vadimo tiste dele naših možganov, ki so sposobni prevzeti nadzor nad našimi stresnimi reakcijami. S tem pridobimo večji notranji mir, obvladovanje čustev in stresnih situacij, na svoje misli lahko pogledamo z večje razdalje.
Preberite še:
4 nasveti za boljše spanje otrok (in staršev)
Mislim dopustimo, da prihajajo in odhajajo, ne da bi se pretirano ukvarjali z njimi, sploh če gre za misli, ki niso konstruktivne oz. nam v resnici povzročajo zmedo, strah, odpor.
Vaje za čuječnost so vaje za usmerjanje pozornosti
Vaje za čuječnost so v resnici lahke, a traja nekaj časa, da jih usvojimo. Kot pri trebušnjakih ali sklecah je pomembno, da jih izvajamo redno, saj s tem dobesedno treniramo možgane, da so v usmerjanju pozornosti vedno boljši. Najbolje pri vsem je, da lahko nekatere vaje začnemo že pri otrocih ali najstnikih, ki jim čuječnost lahko pomaga pri tem, da imajo v šoli manj treme, da so manj živčni pred testi, da so manj nemirni, da lažje zaspijo itd.
Preberite še:
Močne besede, ki lahko spremenijo vaše življenje
Najlažje si čuječnost predstavljamo kot sposobnost, da smo v danem trenutku pozorni zgolj na tisto, kar v tistem trenutku delamo, vidimo, slišimo, okušamo. Odlična vaja čuječnosti je tako preprosto osredotočanje na dihanje: da z zaprtimi očmi zavestno opazujemo in občutimo vsak vdih in izdih.
Morda se zdi lahko, a že po enem ali dveh dihih bomo opazili, da nam misli odtavajo. Tedaj je pomembno, da to opazimo in se tega zavemo, potem pa svoje misli nežno in prijazno spet “opomnimo” na dihanje.
Druge vaje, ki nam pomagajo k urjenju čuječnosti, so: zavestno okušanje vsakega dražljaja; zavestno osredotočanje na zvoke okrog nas ne glede na to, ali se nam zdijo prijetni ali moteči; zavestno osredotočanje na vse dele telesa, začnemo s stopali, nadaljujemo z dlanmi, hrbtom, trebuhom, glavo in tako dalje. Vsakič, ko opazimo, da nam misli odtavajo, jih prijazno spet “privedemo” do stvari ali dela telesa, na katerega smo pozorni.
Preberite še:
Iz rutine v veselje
Kaj pridobimo, če smo bolj čuječi?
Vsak človek lahko ogromno pridobi s tem, ko se vadi v čuječnosti. Čuječnost lahko pomaga pri tem, da hitreje zaznamo, kaj se v nas dogaja in se od negativnih misli ter čustev lažje distanciramo, ne da bi se pri tem obsojali. Čuječnost pomaga, da se v stresnih situacijah lažje umirimo; ko zaznamo strah, nervozo, paniko, se lotimo ene izmed vaj – delamo jih lahko kjerkoli.
Čuječnost pomaga, da smo bolj prisotni v danem trenutku. To pa je v današnjem svetu, ki je poln dražljajev in razpršene pozornosti, še kako pomembno, pa naj bo med kuhanjem kosila, na predavanju, med branjem pravljice otroku, pri sveti maši ali med molitvijo.
Preberite še:
7 nevarnosti, ki ogrožajo naše odnose
Preberite še:
Post ni test, koliko zmoreta vaša telo in volja, ampak …
Preberite še:
6 priljubljenih postnih jedi z vsega sveta
