Po rimskem obredniku Katoliške cerkve se sveta maša običajno začne s procesijo, pa naj gre za prihod k oltarju s cerkvenega praga ali iz zakristije. Čeprav se nam to morda zdi le praktično, ima procesija tudi duhovni vidik.
Preberite še:
Zelo kratek vodič po sveti maši
V prvih stoletjih, potem ko so v Rimu uzakonili krščanstvo, se je papež z verniki pogosto zbral na različnih krajih v mestu in nato so v procesiji skupaj odšli do posameznih cerkva. Katoliška enciklopedija prve različice procesij na kratko opisuje takole:
Papež, duhovščina in verniki so se zbrali v cerkvi, kjer so se duhovniki preoblekli in začeli obred … Ko se je procesija pomikala proti svetišču, kjer naj bi obhajali bogoslužje, so prepevali Gospod, usmili se in litanije, zaradi česar so samo procesijo pogosto imenovali kar litania.
Obred so imenovali tudi “spokorna procesija”, njegov namen pa je bil priprava src vseh, ki so sodelovali pri sveti maši. Premik z enega kraja na drugega je vernikom nudil možnost, da so se umaknili od sveta ter vstopili v nekaj zelo svečanega in ganljivega.
Preberite še:
5 razlogov, zakaj iti k sveti maši tudi med tednom
Simbolno dejanje
Ta obred se je skozi stoletja sicer precej skrajšal, toda sveto mašo še vedno začenjamo z manjšo procesijo znotraj cerkvene stavbe. Ohranile so se številne lastnosti obreda, procesija pa je postala simbolno dejanje, ki vernike spominja na njihovo “romanje” v nebesa.
Katekizem Katoliške cerkve takole pojasnjuje duhovno simboliko romanja: “Romanja nas spominjajo na naše zemeljsko potovanje proti nebesom. To so po izročilu pomembni časi za obnavljanje molitve.”
Preberite še:
Od gangsterja do duhovnika: “Bog ne kliče najboljših”
Cerkev oz. svetišče je seveda kraj, ki simbolno predstavlja nebesa, z Jezusovo navzočnostjo v evharistiji.
Kakšen pomen imajo stopnice?
Poleg tega so cerkve pogosto malce privzdignjene in se vanje vzpenjamo po stopnicah. Tudi to ima svoj simbolni pomen, saj verniki na ta način svoje oči (in srca) povzdigujemo k Bogu, obenem pa nas stopnice spominjajo na Jezusov vzpon na Kalvarijo. To vlogo prevzame duhovnik in se vzpne na “skrivnostno” Kalvarijo, kjer daruje sveto mašo in s tem sodeluje v sami Jezusovi daritvi na križu.
Preberite še:
Zakaj duhovnik košček hostije spusti v kelih?
Ko se boste naslednjič udeležili svete maše, poskusite ponotranjiti vstopno procesijo in jo izkoristite kot priložnost, da svoje srce pripravite na skorajšnji obred. S tega sveta se “preselite” v skrivnostno “večerjo jagnjeta”, kjer bomo, kot upamo, za vekomaj v polnosti združeni z Bogom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Spoznajte “knjižno mamo” Pike Nogavičke
Preberite še:
Novodobna mama, ženska ki (z)more vse
Preberite še:
Postni čas ni trening v hujšanju ali nizanje mojih zmag, ampak …
