Mož in oče treh otrok Tadej Vindiš je glavni protagonist skupine Svetnik. V ospredju njegovega ustvarjanja je sodobna krščanska glasba. Tudi letos ste ga med drugim lahko slišali na Ritmu srca. A Tadej, čigar zgodbo smo že predstavili, je mnogo več kot “le” glasbenik.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Včasih je težko. Že pred leti sem to sprejel kot vseživljenjski izziv, četudi nisem najbolj zaposlena oseba na svetu. Vprašanje je, kako znam in zmorem postavljati prioritete. Koliko modro ali neumno presojam in razločujem, kaj je bolj pomembno in kaj manj. Pri tem mi je v veliko pomoč moja žena. Bogu hvala, to je res dragoceno.
Hitro pride skušnjava, da bi delal tisto, kar ustreza meni, in še vedno sem večkrat slabe volje, če ne gre po mojih načrtih. Ampak saj je logično, da ne more iti in da moji načrti niso najboljši, kvečjemu včasih prav smešni. Ne pravim, da so boljši ženini (no, velikokrat res ☺), ampak mislim na Božji načrt: vedno vse prav in ob pravem času, četudi ni vse prijetno.
Preberite še:
“Otroci te naučijo, da se splača dajati”
Kako razvajate svojo ženo?
To bi pa skorajda morali vprašati njo! Kaj pa vem, rekel bi, da jo premalo razvajam, ampak tu in tam se pa res česa spomnim in se potrudim. Recimo, da ji pripravim kavo in narišem srček na penico, ob koncu tedna prej vstanem z najmlajšim sinom in jo pustim še malo poležati, ko je mogoče, kdaj skuham kosilo …
Kje in kdaj sta bila na prvem ter na do zdaj zadnjem zmenku?
Od prvega je minilo že dobrih 20 let. V krajinskem parku nedaleč od nas. Zadnji pa je bil pred nekaj dnevi. Tam, kjer sva najraje in kjer sva zelooo redko sama. Doma! ☺
Preberite še:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Nimam pojma. Ne ukvarjam se s stereotipi, niti mi ta trenutek ne pride na misel nobeden. Ampak ne bi rekel, da jaz karkoli presegam, prej bi to bil dar od Boga, ki mi je bil položen v zibelko, ali pa Sveti Duh, ki deluje v meni, ko to dovolim.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
To vprašanje je zame povezano s tistim prvim. Zdi se mi, da nimam konjičkov in da zanje v mojem urniku enostavno ne more biti prostora. Je pa res, da so nekatere moje priljubljene dejavnosti in področja postali tudi moje poslanstvo, služenje in služba. Tako je recimo glasba precej prisotna v mojem življenju.
Preberite še:
Od materinskega doma do mikrofona: “Hvaležen za vse dobre ljudi”
Glede na to, da za sodobno krščansko glasbo porabim veliko časa in tudi nekaj denarja, sem to že večkrat vzel v presojo in prišel do zaključka, da bi bil to zame greh, če bi šlo le za moj hobi. Ne glede na to, da je sodobna krščanska glasba super stvar in vse spodbujam k poslušanju take glasbe, ki vodi k Bogu. Vsi smo tukaj z namenom, ne kar slučajno ali brez smisla, zato menim, da je zaradi naše svobodne volje stvar naših prioritet, ali bomo izpolnjevali to svoje poslanstvo ali pa živimo kar v tri dni …
Preberite še:
Dva lažna bogova: seks in večna mladost
Očetovstvo me izpolnjuje, ker … ?
Ker je to poleg zakona najbolj pomembno poslanstvo v mojem življenju. Te duše so nam zaupane na naši zemeljski poti. Ali ni nekaj neverjetnega, če in ko se tega zaveš? In kje naj začnem izpolnjevati največje Jezusove napotke – ljubiti svojega Boga in svojega bližnjega ter narediti vse za Njegove učence –, če ne v svoji družini? Če delam to, za kar sem poklican, me to izpolnjuje = dela moje življenje polno, kar si tudi Bog želi za vsakega od nas (prim. Jn 10,10).
Preberite še:
Kuhal je v dragih hotelih, zdaj pa vstaja ob štirih zjutraj, da pripravi izjemen meni
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Najprej mi prideta na misel dve preizkušnji izpred dveh ali treh let. Boleča izguba in boleča bolezen. O tem drugem, da sem obležal zaradi hrbtenice, je bilo že nekaj napisanega. Ob tem je najbolj zanimivo, četudi si takih preizkušenj nihče ne želi in marsikdo ob tem poreče: “Kje je zdaj Bog?”, da je naša izkušnja iz tega časa ravno nasprotna. Bog je bil bližje kot kadarkoli. Njegov objem in blagoslov sta bila v nekih trenutkih skoraj otipljiva. Bog ne kriči, ampak šepeta – ker je blizu. Da ga slišimo, je treba prisluhniti in utišati hrup tega sveta v našem življenju.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Veliko možnosti imam. Najprej osebna molitev, Sveto pismo in zakramenti. Brez tega duhovno životarim. Veliko mi pomeni in daje tudi Cerkev, skupnost verujočih, kjer je Kristusova beseda živa, kjer se med seboj in drug ob drugem spodbujamo in učimo, kjer hvaležno prepevamo Bogu duhovne pesmi – kot spodbuja apostol Pavel (prim. Kol 3,16).
Ena takih priložnosti, kamor lahko tudi vse povabim, so redna molitvena srečanja v Kranju vsako drugo sredo v mesecu ob 19.00 (le januarja izjemoma 15. 1. zaradi praznikov), kjer s slavljenjem sodelujemo tudi člani skupine Svetnik. To je dogodek odprtega tipa, svobodno pridete in odidete, kakor vam ustreza. Vabljeni. 😉
Preberite še:
V trku z vlakom izgubila obe nogi, a ostaja optimistična: “Nameravam premikati gore”
Vaša največja osebna in družinska želja, cilj za prihodnost?
Saj imamo nekaj kratkoročnih ciljev in želja, ampak edino, kar se mi zdi na tem mestu vredno omeniti, je, da bi bili v Luči, da bi jo znali in zmogli prinašati v temo sveta in da bi naposled prišli na Cilj, domov k Očetu. Vse druge podrobnosti so sicer lahko v nekem trenutku pomembne, a bi bilo prav, da služijo temu. Zato dan za dnem kličemo Svetega Duha v naše življenje. To si želim in molim tudi za vas, ki to berete.
Preberite še:
To so Aleteijini najboljši članki leta 2019
Preberite še:
“Nikoli nihče ne bi smel napovedati, kaj bo z otrokom, ker ne more”
Preberite še:
Postavljanje jaslic. Ne “štala”, temveč Božja terapija
