Celotno “škofovsko mesto” Albi je od leta 2010 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. Stolnico so zgradili v 13. stoletju. Potem ko so tam izkoreninili katarsko krivoverstvo, so s tem znova utrdili politično in duhovno moč Rimokatoliške cerkve. Utrjena katedrala skupaj s škofovsko palačo stoji nad reko Tarn in se lepo zliva s srednjeveško četrtjo, ki jo obdaja.
Preberite še:
Kako je sv. Marjeta Škotska svojega samovoljnega moža pripeljala v Cerkev
Pri gradnji so uporabili okoliško opeko, ki daje celotni četrti enotno barvitost. Gotska katedrala, grajena v sredozemskem slogu, je največja opečnata stolnica na svetu. Njen videz trdnjave (z enim samim vhodom), vojaška strogost fasade in uporaba opeke (poceni material) tvorijo močan kontrast z razkošno notranjščino, ki je od stropa do tal popolnoma poslikana.
Iz teme k luči
Stolnica ponuja duhovno popotovanje. Vsako krščansko spreobrnjenje je prehod od teme k Luči z veliko začetnico. Ikonografijo, ki teži k estetiki in hkrati nosi bogato teološko vsebino, si je zamislil Ludvik I. iz Amboisa (1474–1503), škof in mecen ter kraljevi predstavnik Južne Francije. Njegovo delo je nadaljeval njegov nečak Ludvik II. iz Amboisa.
Preberite še:
Portugalska cerkev, ki ima v svoji notranjosti skoraj 300 kilogramov zlata
Duhovno popotovanje se začne v kapeli v skrajni točki prezbiterija, ki predstavlja rojstvo Boga. Simbolizira ga kip Marije z otrokom, nasproti katerega stoji kip Simeona, prvega, ki je v dojenčku Jezusu že videl Mesijo. Obok katedrale so poslikali italijanski slikarji med letoma 1509 in 1512. S svojimi 18.500 kvadratnimi metri predstavlja največjo poslikano površino na svetu. V istem času so poslikali tudi Sikstinsko kapelo v Rimu. Osebe, ki še niso oblekle Kristusove luči, so naslikane s sivo barvo na modri podlagi, tiste, ki so že srečale Kristusa in hodijo za njim (apostoli, sveta Cecilija …) so naslikani v barvah in jih osvetljuje svetloba vitrajev.
Pot spreobrnjenja se konča z veliko fresko Poslednje sodbe, trenutka srečanja z Bogom ob koncu našega zemeljskega življenja. Vsak človek nosi svojo knjigo življenja odprto; pogubljeni drug drugega ne gledajo, izbrani pa hodijo skupaj. Da bi dosegel večno življenje, mora človek na zemlji svojemu bližnjemu izkazovati ljubezen.
Preberite še:
Kako je Katoliška cerkev pomagala vzpostaviti poštno službo
Sveta Cecilija
Že od šestega stoletja naprej je katedrala v Albiju posvečena rimski mučenki sveti Ceciliji. Relikvije zavetnice so v katedrali izpričane okrog leta 1130. Danes jih hranijo v razkošnem neogotskem relikviariju in so stalno izpostavljene. Navzočnost relikvij pojasnjuje, zakaj je papež Pij XII. leta 1947 katedralo povzdignil v baziliko. Albižanci so vedno zelo častili sveto Cecilijo in še danes na njen praznik 22. novembra pripravijo veliko slovesnost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Navdih za van Goghova manj znana religiozna dela so bila nekatera velika umetniška dela
Preberite še:
Zakaj je dobro biti vljuden
Preberite še:
15 poljubčkov za dober dan. Pogovor z mamo petnajstih otrok in … vdovo
