Mnogi ne vedo, da je imel William Shakespeare daljnega bratranca Roberta Southwella, ki je bil pesnik, zdaj pa je tudi že svetnik.
Robert je bil duhovnik v 17. stoletju, ko je bilo v Angliji nezakonito biti katoliški duhovnik. Takrat so duhovniki ponoči darovali svete maše v tajnosti in se cele dneve skrivali v skrivnih luknjah znotraj hišnih zidov. Po približno šestih letih duhovništva so Roberta ujeli kraljevi vohuni, ga poslali v slavni zapor London Tower, kjer so ga tri leta mučili in na koncu usmrtili.
Preberite še:
“Rdeči duhovnik” – eden največjih glasbenih mojstrov vseh časov
Bolj nadarjen od svojega slavnega sorodnika?
Robertove pesmi so bile tako dobre, da je Shakespeare menil, da je njegov bratranec bolj nadarjen od njega. Ena zadnjih pesmi, ki jih je napisal med časom, ko je bil zaprt v stolpu, je bila božična pesem, ki se imenuje Goreči otrok. V njem pesnik razlaga, kako stoji v mrzlem snežnem metežu in opazi gorečega otroka, ki pa ne zgori, podobno gorečemu grmu, ki ga je na gori Sinaj videl Mojzes. Otrok spregovori: “Moja brezhibna prsa so peč, gorivo rani trnje, ljubezen je prva in vzdihuje dim, pepel sramoti in se zgraža.”
Preberite še:
Figure, ki v jaslicah ne smejo manjkati. Imate vse?
Prazniki v zaporu
Robert se zbudi iz svoje vizije in zapiše: “S tem je izginil izpred oči in se hitro skrčil in takoj sem si priklical v spomin, da je bil božični dan.” Praznike je preživel v zaporu, a se je čutil resnično blagoslovljenega, ker je za hip ugledal Kristusa otroka, v samem srcu božiča.
Shakespearu je bila ta pesem zelo pri srcu in jo je citiral v eni izmed svojih pesmi New heaven, new warre.
Preberite še:
Obstaja precej dokazov, da je bil Shakespeare katoličan
Tako kot njegov bratranec tudi Shakespeare opisuje, kako močna je požrtvovalna ljubezen, kako božič razkrije presenetljivo resnico, da lahko nedolžen otrok osvoji svet. Ne zmagujemo samo skozi moč, ampak skozi šibkost ljubezni. Pri tem nas bo vodil majhen otrok.
Prav zato je pesem Goreči otrok kot nalašč za prebiranje, ko se v teh prazničnih dneh na kupu zbere vsa družina.
Preberite še:
Božični prazniki s sorodniki? Tukaj je nekaj nasvetov, da se izognemo konfliktom
Ko sem v beli zimski noči stal trepetajoč v snegu,presenečen zaznal sem nenadno vročino, zaradi katere moje srce je žarelo;s strahom dvignil sem pogled, da videl bi, kje je ogenj blizu,v zraku se pojavil je simpatični otrok, ki je ves gorel svetlo;ki je ožgan od prekomerne vročine poplavo solz spustil,kot da bi poplava morala ugasniti plamene, ki so se s solzami hranili.“Joj!” je rekel “na novo rojen v ognjenih plamenih se cvrem,pa vendar noben drug ne ogreje njihovih src ali začuti mojega ognja, razen mene!Moja brezhibna prsa so peč, gorivo ranljivi trnji,ljubezen ogenj je, ki vdihuje dim, pepel sramote in prezira;na tem gorivu Pravica leži in Usmiljenje prižiga premog,kovina v tej peči pa človekova umazana je duša,ki jo v njihovo dobro na ognju obdelujem,tako jih bom stopil v kopel, da jih umijem v krvi.”Ko to je rekel, izginil mi je izpred oči in se hitro skrčil,in takoj sem si priklical v spomin, da je bil božični dan.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Kaj je predsednik Pahor položil na dušo Martinu Golobu
Preberite še:
Gregor Čušin razkriva, kako je nastajala TV-kriminalka Jezero
Preberite še:
Vatikan z razstavo jaslic slavi Jezusovo rojstvo
