Mesto Kamnik se prvič omenja leta 1229. Nekoč je bil Kamnik cvetoče trgovsko mesto, kjer so imeli sedež grofje z Bavarskega. Okolica Kamnika je nadvse privlačna. Vabi nas Velika planina, Tuhinjska dolina, Arboretum Volčji Potok … in številne druge znamenitosti.
Preberite še:
Predlog za popoldanski izlet. Tudi za družine z malčki
Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja
Župnijska cerkev na Šutni (staro predmestje Kamnika) predstavlja enega najpomembnejši kulturnozgodovinskih spomenikov kraja. Najstarejši zapisi o cerkvi segajo v začetek 13. stoletja. Cerkev je bila za tiste čase zelo pomembna, saj so tam imeli prostor sami ugledni in izobraženi duhovniki. Prvotno naj bi na tem kraju stala majhna romarska cerkev, pozneje pa so postavili drugo, ki je bila zidana v gotskem slogu.
Zvonik naj bi že takrat stal ločeno od cerkve, tako kot še danes. Zaradi tega se cerkev precej razlikuje od drugih cerkva, hkrati pa je to dokaz, da je res bila župnijska, saj so v 14. in 15. stoletju zvonike dobivale predvsem župnijske cerkve. Cerkev je bogata s freskami in številnimi okrašenimi baročnimi oltarji. V celoti se je ohranila tudi obsežna zbirka kelihov.
Preberite še:
Ali veste, od kod izvira slovenska beseda cerkev?
Stari grad in Mali grad
Stari grad nad Kamnikom je eden izmed najstarejših gradov na Gorenjskem. Zaradi odlične lege so ga v preteklosti uporabljali predvsem za nadzor srednjeveških trgovskih poti. Pozneje je bil zgrajen še Spodnji grad (danes imenovan Mali grad), ki je priljubljena izletniška točka. Posebna zanimivost je ob gradu stoječa romanska kapela v dveh nadstropjih.
Frančiškanski samostan in cerkev sv. Jakoba
Omembo cerkve sv. Jakoba prvič zasledimo v začetku 15. stoletja. V tistem času naj bi namreč meščani Kamnika zaradi strahu pred Turki iz podružnične cerkve sv. Primoža in Felicijana semkaj začasno prenesli relikvije obeh svetnikov.
V tej podružnici se nahajajo verjetno najstarejše ohranjene orgle, ki jih je leta 1680 naredil orglar Johann Faller – takrat prav za frančiškansko cerkev sv. Jakoba, pozneje pa so bile prenesene k sv. Primožu in Felicijanu, kjer so še danes.
Preberite še:
Cerkev, ki si jo je ogledal Jean-Paul Sartre
Danes je v cerkvi sv. Jakoba najbolj znana samostanska kapela Božjega groba, ki je delo Jožeta Plečnika. Ta veliki slovenski arhitekt je zadnja leta svojega življenja veliko ustvarjal prav v Kamniku in njegovi okolici.
Ogleda vredna je tudi samostanska knjižnica, ki hrani številne dragocenosti. Med drugim najdemo tu Dalmatinov prevod Biblije (izdan leta 1584 v Wittenbergu). V knjižnici, kjer ne hranijo samo verske literature, pač pa knjige številnih drugih področij, je zbranih okrog 10.000 knjig.
Preberite še:
Izlet na Menino planino. Tudi za družine z majhnimi otroki
Menina planina
Med zelo priljubljene točke Menine planine sodi Vivodnik s svojimi 1508 metri, kjer stoji razgledni stolp. Na planino vodijo številne ceste in več markiranih pešpoti. Dostop do vrha je razmeroma enostaven.
Menina planina leži v visokogorskem svetu in je predalpska kraška planota. Njena znamenitost so t. i. kraške jame, med zanimivejše sodi Jespa, ki je globoka kar 30 metrov. Zaradi toplotnega obrata se sneg oz. led na tem področju lahko obdržita celo leto.
Preberite še:
Čudoviti kotički Slovenije, ki so pogosto spregledani
Velika planina
Gotovo pa je najbolj znana in priljubljena Velika planina, nekakšna tradicionalna pastirska vasica. Tam si lahko ogledate Preskarjev muzej, ki prikazuje življenje pastirjev v 19. stoletju. Velika planina je lahko dostopna, z njenega vrha pa vidimo vse najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp.
Nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je bila ob koncu 2. svetovne vojne požgana. Ponovno je bila postavljena leta 1988. V poletnih mesecih je sveta maša vsako nedeljo. Prav poseben dogodek pa je polnočnica na božični večer, ki se je vsako leto udeleži velika množica ljudi.
Preberite še:
Spreten govorec, za katerega so trdili, da ima “meden jezik”
Preberite še:
Kdo odloča o denarju v družini?
Preberite še:
“Moj navdih sta otroka, ki ju želim vzgajati v skladu s krščanskimi vrednotami”
