Marcus Grodi, voditelj oddaje The Journey Home na ameriški katoliški televiziji EWTN, je skozi leta slišal veliko zanimivih zgodb o spreobrnitvi nekdanjih protestantov, kot je on sam. V oddaji pa so bili nedavno predstavljeni trije zelo zanimivi pogovori z ženskami, ki so postale katoličanke. Prej so bile ateistke.
Preberite še:
Spreobrnjeni musliman: “Ni me strah, ker sem izbral svobodo”
Zakaj bi tri inteligentne ateistke postale del katoliške Cerkve?
Priporočamo ogled vseh treh intervjujev, do katerih je mogoče dostopati prek spodnje povezave. Njihovi odgovori na to vprašanje so namreč edinstveni.
Preberite še:
Kako se je John Wayne na smrtni postelji spreobrnil v krščanstvo
Zgodba Leah Libresco Sargeant: Začetek filozofskega iskanja
Najnovejši intervju je bil z Leah Libresco Sargeant, avtorico, statističarko in sodelavko inštituta Word on Fire. Leah, vzgojena v domu brez verske vzgoje na Long Islandu, opisuje, kako jo je zgodnja očaranost s stoicizmom v srednji šoli pripeljala do nenehnega iskanja racionalnih osnov morale. To je bilo čisto filozofsko iskanje in ni imelo nobene zveze z religijo, ki jo je skozi skupnost novih ateistov videla kot zastarelo.
Preberite še:
Spreobrnjeni tetovator: moli pred vsako tetovažo in odklanja tetoviranje podobe hudiča
Preberite še:
Hotel ga je ubiti, odšel je spreobrnjen
Prebiranje misli filozofa Kanta jo je vodilo k Aristotelu, a nekaj je manjkalo. Še vedno ni mogla razložiti svoje poti skozi moralno resnico z enako jasnostjo kot matematično resnico. Nato se spominja, kako sta jo njen fant, nekateri prijatelji debatnega kluba in filozof Alasdair MacIntrye – vsi pametni ljudje in vsi katoličani – spodbudili k temu, da je katolicizem sprejela kot razumen in skladen, a lažen sistem. Toda po razsvetljenem spoznanju je Leah končno sprejela božjo resničnost in postala katoličanka. Zdaj veliko časa nameni za debate o pomenu izgradnje krščanskih skupnosti.
Preberite še:
Škof, ki oznanja na spletu
Zgodba sestre Therese Aletheie Noble: Punk rokerka, ki se je borila z obupom
Zgodba sestre Therese je prav tako zanimiva, vendar je v marsičem nasprotje Leahine zgodbe. Sestra Theresa ni bila spreobrnjena, ampak “vrnjena”. Bila je namreč vzgojena v katoliškem nauku, a sama razloži, kako sta jo hinavščina kristjanov in problem z razumevanjem trpljenja privedla do tega, da je zavrnila katoliško vero, postala ateistka in stopila na punk rock sceno.
Medtem ko je Leahino potovanje do Cerkve zelo sledilo racionalističnemu naporu pri filozofiji, je bila sestra Theresa bolj eksistencialna. Začela je potovati po svetu in se borila s konkretnimi vprašanji o namenu življenja, obupu in smrti.
Preberite še:
Pierce Brosnan: “Vera mi je pomagala preživeti življenjske tragedije”
Preberite še:
Hej, duhovniki, ali želite, da se milenijci vrnemo v Cerkev?
Njeno iskanje je sprva ni pripeljalo nazaj v katoliško vero. To je prišlo pozneje – ne prek razprav, ampak prek močnega srečanja z evharistijo. Njeno iskanje jo je pripeljalo do sprejemanja meditacije in moči lepote. Radovednost do duhovnih stvari se je poglabljala in Bog se ji je v nekem trenutku svete hvaležnosti in strahospoštovanja “predstavil”.
Sčasoma se je počutila poklicana k verskemu življenju in se pridružila hčeram svetega Pavla. V popolnoma punk-rockovskem zasuku svojega življenja se je osredotočila na oživitev memento mori – starokrščanske prakse rednega razmišljanja o lastni smrti – in na razlago, zakaj smrt ni temačna ali depresivna, ampak polna upanja in takšna, ki spreminja življenje.
Preberite še:
Rekordna gimnastičarka Simone Biles se naslanja na svojo katoliško vero
Zgodba dr. Stacy Trasancos: Znanstvenica, ki je našla odgovore v Katoliški cerkvi
Tu je še zgodba doktorice Stacy Trasancos, strokovnjakinje za kemijo in še ene sodelavke inštituta Word on Fire. Nasprotno od Leah in sestre Tereshe je Stacyjina preobrazba v katoliško vero rasla skozi znanstveno ozadje. Stacy je bila vzgojena v baptistični družini, že zgodaj pa se je tudi zaljubila v znanost.
Ko je odraščala, se je zdelo, da znanost vedno bolj ponuja odgovore na vsa vprašanja, vera pa je postala le še nepotrebna navada, zaradi katere se je morala ob nedeljah zgodaj zbuditi. Tako je sprejela svetovni nazor znanstvenega materializma in Boga pustila za seboj. Še preden si je ustvarila družino, je naredila doktorat iz kemije in začela delati kot kemičarka.
Ker pa so se njeno znanje in odnosi poglabljali, je čedalje bolj čutila, da znanost navsezadnje ne more imeti vseh odgovorov. Katoliško vero je spoznala prek moža in kmalu v njem odkrila večji intelektualni sistem, ki je zajemal njeno življenje. Katoliška cerkev ni odgovarjala le na globoka osebna vprašanja o odnosih, bila je tudi v popolni harmoniji s sodobno znanostjo. Pridružila se je Katoliški cerkvi, prepričana, da bi morali katoličani narediti več, da bi drug drugega spodbudili, da bi postali znanstveniki in evangelizirali prek znanosti.
Preberite še:
Sestra Miriam: dominikanka, ki je pomagala odkriti DNK
V teh treh zgodbah so nekatere skupne značilnosti, ki presegajo zgolj pot od ateizma do katolištva. Vse tri ženske je v Cerkev vodila kombinacija konkretnih osebnih izkušenj in abstraktnih intelektualnih bojev. Vse tri navajajo, da so osebna srečanja z drugimi sestavni del poti njihove vere. Skozi njihovo spreobrnjenje so našle strast do deljenja evangelija na način, ki odraža njihovo edinstveno zgodbo.
“Cerkev je hiša s sto vrati,” je nekoč ugotovil G. K. Chesterton, “in niti dva človeka vanjo ne vstopata na enak način.” To bi lahko rekli tudi za te tri navdušujoče ženske. Moralno sklepanje, eksistencialno iskanje, znanstveno raziskovanje – vse so bile skrivnostno vodene do vrat istega dobrega, lepega in resničnega doma: človeka, ki ga je ustvaril Bog, in njegove Cerkve za vse ljudi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Uganete, kje je bil Martin Golob prvič prostovoljec?
Preberite še:
Otroci morajo biti v učilnici veseli, ne popolni
Preberite še:
Kako vzdrževati iskreno hvaležnost v času težavne nosečnosti
