Od kod pa snežinka sredi poletja, boste rekli. Snežinka (angleško snowflake) je eno od poimenovanj za mlado generacijo, uporabljajo pa se tudi drugi izrazi Gen Z, Gen Y ali milenijci. Z njo ponazarjajo unikatnost, edinstvenost, a tudi krhkost nove generacije. Poimenovanje je bilo leta 2016 kot vroč termin dodano v Collinsov slovar angleškega jezika z razlago, da gre za manj odporno generacijo, ki je v primerjavi s prejšnjimi bolj nagnjena k temu, da se počuti kot žrtev.
Preberite še:
Najstniki in poletna ljubezen. Ali jim res pomaga pri osebni rasti?
Veljalo naj bi, da ima napihnjen občutek lastne edinstvenosti, misli, da je do vsega upravičena, je preveč čustvena, prehitro užaljena in ne prenaša kritike na svoj račun. “Nič se jim ne da, spreminjali pa bi svet okoli sebe,” piše The Sunday Times.
Pošteno priznajmo, da še ni bilo starejše generacije, ki za mlado ne bi ugotavljala, da je neodporna ali pomehkužena. Stare mame so znale zaklati kokoš, današnji mladostniki pa imajo rajši vnaprej pripravljene krokete kot kurja bedrca, ker se držijo kosti.
Preberite še:
Moji najstniki se odvračajo od vere – kaj lahko storim?
Mladi menijo, da je taka narcistična oznaka krivična. So pred drugimi izzivi, kot so bile generacije pred njimi. Rodili so se z “digitalno popkovnico”, od malih nog so v stiku z elektronskimi napravami, mnogi živijo “online”. Hitrost na eni strani in odklop na drugi sta njihov način funkcioniranja. Če smo starši zaskrbljeni zaradi rabe interneta, je zanje to način socializacije, druženje s prijatelji, vez z družino.
Slaba stran vsega je, da imajo manj srečanj v živo in se posledično čutijo bolj same in izolirane. Če morda mislimo, da bodo naši mladostniki prodajali sladoled, bomo morda presenečeni, ko bodo prvi denar zaslužili s prodajanjem svojih idej na spletu. Imeti službo zanje ni vrednota. Želijo službo, v kateri se bodo čutili izpolnjene, želijo se angažirati za kaj dobrega. Zdi se, da se generacija snežinka odziva in razmišlja, tako kot je bilo nekoč dovoljeno samo eliti.
Preberite še:
Starši umrlega glasbenika Aviciija se borijo proti samomoru med mladimi
Raziskovalca Paul Vitz in BruceBuff sta v ameriški reviji National Review objavila prispevek o senčnih plateh odraščanja, o porastu psihičnih bolezni in naraščajočem številu samomorov, kar pripisujeta upadanju religioznosti v zadnjih dveh desetletjih. “Nešteti mladi živijo v svetu, ki zanje nima pravega smisla,” ugotavljata, “ničesar ni, v kar bi verjeli, zato so čustveno otopeli.”
Ne občutijo, da njihova vrednost in dostojanstvo izvirata iz dejstva, da so ustvarjeni od Boga, potrditev lastne vrednosti iščejo v materialnih dobrinah in v odzivih družbe, ti pa so lahko površni in prazni. Pravita, da rešitve za to ne bo priskrbela država, ta naj raje ne stori ničesar oziroma naj vsaj ne bo sovražno razpoložena do religioznih praks, kar zelo velja tudi za Slovenijo.
Preberite še:
Miha Deželak med solzami bolečine in sreče: “Žene me misel na otroke v stiski.”
Presenetljivo pa tudi ugotavljata, da če je bila vera v ZDA do nedavnega v zatonu, so zdaj v živahnem zagonu številna biblična gibanja in skupine. Zato je priložnost v povezovanju mladih v skupinah in okoljih, kjer lahko doživijo resnično izkušnjo vere. Ali kot opažamo pri nas: en poletni oratorij razblini sto predsodkov.
Članek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, št. 30.
Preberite še:
Dan, ko “goduje” hiša. Ali veste, kje je eden najsvetejših krajev na zemlji?
Preberite še:
Dojenje je lahko zelo lepo, lahko pa tudi zelo težko
Preberite še:
“Lebdeča” cerkev v severni Italiji
