Na prvi pogled ljudje verjetno mislijo, da je Richard Paul Evans eden najsrečnejših moških na svetu. Družinski mož iz Utaha (ZDA) je star 53 let, ima pet otrok in je uspešen pisatelj. Ljudje množično kupujejo njegove knjige in ko se zaradi njihove promocije odpravi v nek kraj, ga povsod vedno toplo sprejmejo. Kljub poklicnemu uspehu pa je dolga leta trpel zaradi resnih problemov v zakonu. Na svoji uradni spletni strani je Evans objavil osebno zgodbo o svojem poskusu, da bi rešil svoj zakon.
“Bolje bi bilo, da bi se ločila”
Moja najstarejša hčerka, Jenna, mi je pred kratkim rekla, da jo je bilo v otroštvu najbolj strah, da bi se jaz in žena ločila. “Pozneje, ko sem imela 12 let, sem prišla do spoznanja, da bi bilo vendarle bolje, ko sta se že toliko prepirala, da bi se ločila.” Potem je rekla, da je vesela, da sva stvari razrešila. Moja žena Keri in jaz sva namreč dolgo časa imela probleme.
Preberite še:
Najlepša stvar, ki jo lahko storite na predvečer poroke
Ko se oziram nazaj, dobro vem, kaj naju je združilo, ampak najini osebnosti nista bili ravno kompatibilni. Dlje ko sva bila poročena, bolj ekstremne so se zdele razlike. Pridobljena “slava in bogastvo” najinega zakona nista olajšala. V resnici je to najine probleme le še poslabšalo.
Potovanja so postala olajšanje
Napetost med nama je bila tako huda, da so potovanja zaradi promocije mojih knjig postala olajšanje. Zdelo se je, da je bilo po vsaki vrnitvi še slabše. Najini prepiri so postali tako konstantni, da si je bilo miren zakon težko celo samo zamišljati. Postavila sva se v stalno obrambno držo, okoli najinih src sva zgradila čustvene utrdbe. Bila sva na robu ločitve in o njej sva se pogovarjala več kot le enkrat.
Bil sem na turneji zaradi promocije knjige, ko so stvari šle čez rob. Ravnokar sva se znova močno skregala, ko sva govorila po telefonu in Keri je odložila slušalko ter prekinila pogovor. Bil sem sam, počutil sem se osamljenega, bil sem uničen in besen. Dosegel sem meje svojih zmožnosti. Takrat sem se obrnil k Bogu. Ali sem se morda obrnil proti Bogu. Ne vem, če vi temu lahko rečete molitev, morda kričati na Boga ni ravno molitev, mogoče je, ampak karkoli sem že takrat počel, tega nikoli ne bom pozabil.
Preberite še:
Duhovnik, ki dela z zakonci, nam razkriva najučinkovitejše tehnike prepiranja
V hotelu sem se tuširal in kričal na Boga, da je moj zakon zgrešen in da jaz v njem ne morem več vztrajati. Ne glede na to, kako zelo sem sovražil misel na ločitev, je bila bolečina, če bi ostala skupaj, prevelika. Bil sem tudi zmeden. Nisem mogel razumeti, zakaj je bil zakon s Keri tako zapleten. V globini sem vedel, da je Keri dober človek. Tudi jaz sem bil dober človek. Zakaj se torej nisva razumela? Zakaj sem se poročil z nekom, ki je tako drugačen od mene? Zakaj se ona ni mogla spremeniti? Končno sem se, ves hripav in sesut, pod tušem sesedel in začel jokati.
Prošnja, da bi spremenil sam sebe
Ko sem bil že popolnoma obupan in na koncu z močmi, je prišel vame močan navdih. Ti ne moreš spremeniti nje, Rick. Ti lahko spremeniš le sam sebe. V tistem trenutku sem začel moliti. Če jaz nje ne morem spremeniti, Bog, spremeni ti mene. Molil sem pozno v noč. Molil sem naslednji dan, med letom domov. Molil sem, medtem ko sem stopal v hišo in šel proti hladni ženi, ki me je komajda opazila.
Tisto noč, ko sva ležala v najini postelji fizično le nekaj centimetrov drug od drugega, drugače pa je bila med nama kilometrska razdalja, sem dobil navdih. In vedel sem, kaj naj storim.
Naslednjega dne zjutraj sem se v postelji obrnil proti Keri in vprašal: “Kaj lahko storim, da bo tvoj dan lepši?”
Keri me je besno pogledala. “Kaj?”
“Kaj lahko storim jaz, da bo tvoj dan lepši?”
“Nič ne moreš storiti,” je rekla. “Zakaj to sprašuješ?”
“Zato, ker poskušam biti iskren,” sem rekel, “in bi le rad vedel, kaj lahko storim, da bo tvoj dan lepši.”
Cinično me je pogledala. “A rad bi kaj naredil? Pojdi počistit kuhinjo.”
Pričakovala je, da bom postal besen. Nasprotno, privolil sem. “Dobro.” Vstal sem in šel počistit kuhinjo.
Preberite še:
Vas zanima recept za povezanost v zakonu?
Preberite še:
Kako naj kot zakonca moliva skupaj
Naslednji dan sem postavil isto vprašanje. “Kaj lahko storim, da bo tvoj dan lepši?”
Njene oči so se zožile. “Počisti garažo.”
Globoko sem zajel sapo. Za menoj je bil naporen dan in kljub temu me je prosila za to. Napadla me je skušnjava, da bi se razbesnel nad njo. A nasprotno, rekel sem: “Dobro.” Vstal sem in naslednji dve uri sem čistil garažo. Keri ni vedela, kaj naj si misli.
Prišlo je naslednje jutro. “Kaj lahko storim, da bo tvoj dan lepši?”
“Nič,” je rekla ona. “Nič ne moreš narediti. Prosim, nehaj me to spraševati.”
“Oprosti,” sem rekel. “Ampak ne morem. Sam pri sebi sem se zaobljubil. Kaj torej lahko storim, da bo tvoj dan lepši?”
“Zakaj to delaš?”
“Ker mi ni vseeno zate,” sem rekel. “In mi ni vseeno za najin zakon.”
Naslednje jutro sem znova postavil isto vprašanje. In naslednje jutro in še naslednje. Nato se je v drugem tednu zgodil čudež. Ko sem zastavil vprašanje, so se Kerijine oči napolnile s solzami. Nato je začela močno jokati. Ko je uspela spregovoriti, je rekla: “Prosim, prenehaj me spraševati to. Nisi ti problem. Jaz sem. Jaz sem težka za sobivanje, ne vem, zakaj si z menoj.”
Preberite še:
10 zapovedi za uspešen zakon
Z nežnim gibom sem počasi dvignil njeno brado, dokler me ni pogledala v oči. “Zato, ker te ljubim,” sem rekel. “Kaj lahko storim, da bo tvoj dan lepši?”
“Jaz bi te morala to vprašati.”
“Ja, bi me morala,” sem rekel. “Ampak ne zdaj. Zdaj moram biti jaz sprememba. Moraš vedeti, koliko mi pomeniš.”
Položila je svojo glavo na moje prsi.
“Oprosti mi, ker sem bila tako zlobna.”
“Ljubim te,” sem rekel.
“Tudi jaz te ljubim,” je rekla.
“Kaj lahko storim, da bo tvoj dan lepši?”
Nežno me je pogledala. “Je mogoče, da bi nekaj časa prebila skupaj?”
Nasmehnil sem se. “Jaz bi ga z velikim veseljem.”
Preberite še:
Ko spolnost v zakonu postane le še breme …
Preberite še:
Krščanski zakon: to je, kako kavalir ljubi svojo damo
Sprememba in dolgotrajni učinki
Nadaljeval sem z zastavljanjem tega vprašanja še en mesec. In stvari so se spremenile. Nehala sva se prepirati. Nato je Keri začela spraševati: “Kaj potrebuješ od mene? Kako sem lahko boljša žena?” Ovire med nama so padle. Začela sva smiselno razpravljati o tem, kaj želiva od življenja in kako lahko eden drugega osrečiva. Ne, najinih problemov nisva razrešila. Niti ne morem reči, da se nikoli več nisva spet skregala. A spremenila se je narava najinih prepirov. Ne le, da so sčasoma postali vse redkejši, ampak so tudi izgubili moč, ki so jo imeli prej. Odvzela sva jim kisik. Nisva imela več potrebe, da bi ranila drug drugega.
Preberite še:
Najboljše, kar lahko storite, ko ima vaš zakonec slab dan
Zdaj sva poročena že več kot 30 let. Ne le, da ljubim svojo ženo, tudi všeč mi je. Rad sem z njo. Hrepenim po njej. Potrebujem jo. Mnoge od najinih razlik so postale moč in druge nimajo več tolikšnega pomena. Naučila sva se skrbeti drug za drugega, in kar je še pomembneje, točno to tudi želiva delati.
Zakon je težak. Imeti življenjskega sopotnika je neverjeten dar. Naučil sem se tudi, da zakonska zveza lahko pomaga zaceliti naše manj lepe plati. Vsi jih imamo.
Sčasoma sem se naučil, da je bila najina izkušnja skica neke veliko večje lekcije o zakonu. Vprašanje, ki bi ga vsi v resnem odnosu morali zastaviti ljubljeni osebi, je: “Kaj lahko storim jaz, da bo tvoj dan lepši?” To je ljubezen. Romantične knjige (tudi sam sem jih že nekaj napisal) govorijo o želji in o tem, da bi bili srečni za vedno, ampak sreča ne pride zato, ker tako želimo, vsekakor ne pride zaradi želje, ki je opisana v večini romanov.
Preberite še:
Kako je 5 dni in 150 kilometrov skupnega pešačenja poživilo najin zakon
Resnična ljubezen ni v tem, da želimo nekoga, ampak v tem, da v resnici želimo njegovo oziroma njeno srečo, včasih celo na račun naše lastne sreče. Prava ljubezen ni narediti iz druge osebe kopijo nas samih. Je širjenje naše zmožnosti strpnosti in skrbi, je aktivno iskanje dobrobiti drugega. Vse drugo je enostavno premetanka našega lastnega interesa.
Ne trdim, da bo to, kar se je zgodilo nama s Keri, delovalo pri vseh. Niti ne trdim, da morajo biti rešene prav vse zakonske zveze. Ampak zase lahko rečem, da sem neskončno hvaležen za navdih, ki sem ga prejel tistega dne pred toliko leti. Hvaležen sem, da je moja družina še vedno združena in da sem še vedno skupaj z ženo, mojo najboljšo prijateljico, ki je vsako jutro, ko se zbudim, ob meni v postelji. In hvaležen sem, ker se še danes, toliko desetletij po tistem, včasih kdo od naju v postelji še vedno obrne k drugemu in reče: “Kaj lahko storim, da bo tvoj dan lepši?” Biti na katerikoli strani tega vprašanja je nekaj, zaradi česar se je vredno zbuditi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska stran Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
Preberite še:
Poslušanje tarnanja škodi našim možganom
Preberite še:
Harvardska raziskava razkrila prednosti obiskovanja bogoslužja v otroštvu
Preberite še:
Preden odrinete na pot, se priporočite sv. Krištofu
