Nekaterih stvari o sebi ne moremo spremeniti – tega, kdo smo, naše osebne zgodovine. Znana molitev pravi:
Gospod, nakloni mi mir, da bom zmogel sprejeti to, česar ne morem spremeniti; moč, da spremim to, kar lahko, in modrost, da bom ločil med obema. Reinhold Niebuhr
Pomanjkanje nadzora nad samim seboj pomeni izgubo motivacije
Vseeno so v našem življenju stvari, ki jih lahko in moramo spremeniti. Zagotovo je lažje odvreči brisačo in se sprijazniti s stanjem. Tak odnos zavzamemo, kadar smo se za nekaj trudili, a nismo zadovoljni z rezultatom. Daje nam namreč misliti, da se nikoli ne bomo zmogli spremeniti. Ker nimamo občutka, da imamo nadzor nad samim seboj, izgubimo motivacijo.
Preberite še:
Če hočete pri sebi kaj spremeniti, se najprej sprejmite
Najverjetneje se v svojem življenju tako počutimo vsaj na enem področju. Naj gre za učenje tujega jezika, pridobivanje kondicije in telovadbo, opuščanje neke razvade ali za spreminjanje kake značajske lastnosti, ki nam in drugim povzroča trpljenje.
Težava je v prepričanju
Ko začnemo verjeti, da nič ne pomaga in se prenehamo truditi, smo strahu dali tako moč, da to, za kar se trudimo, postane nedosegljivo. Težava ni v tem, da spoznamo, da nam nečesa ni uspelo spremeniti, temveč v prepričanju, da je to preprosto nemogoče.
S takim prepričanjem se ne rodimo, tega se naučimo, torej ga lahko tudi spremenimo. Zavedati se moramo realnega stanja, se naučiti novih vedenj, ki nam bodo pomagala razrešiti težavo in se čutiti sposobne, da se spremenimo ter postanemo gospodarji samih sebe.
Preberite še:
Kako spremeniti komunikacijske vzorce, ki smo jih prevzeli doma?
Situacije iz otroštva
Okoliščine iz otroštva, zaradi katerih smo si izoblikovali tako držo so lahko:
- Ponavljajoče se kazni: dokazano je, da imajo tisti, ki so bili izpostavljeni ponavljajočim se kaznim, ki se jim ni bilo moč izogniti, v odrasli dobi občutek nemoči, nesposobnosti za izboljšanje in sprejemanje izzivov.
- Pretiran nadzor: življenje v pretirano nadzorovanem okolju, kjer starši preveč ščitijo svoje otroke (“pusti, bom jaz, ti ne moreš”) in jim ne omogočijo, da bi se učili iz posledic svojih dejanj, pripelje do nizke samopodobe pri odraslih.
- Nepredvidljiva dejanja: pomanjkanje neke logične povezanosti med otrokovim vedenjem in odzivom odraslih ter poniževanje in vrstniško nasilje pripelje pri odraslem do tega, da beži pred težavami.
Preberite še:
Nasveti sv. Terezije Deteta Jezusa za radost, srečo in mir
Kaj lahko storimo drugače?
Svoje vedenje opazujmo z razdalje in skušajmo prepoznati, na katerem področju se počutimo nemočne: v službi, ko smo pod pritiskom, pred novimi izzivi … Pri tem je potrebna iskrenost, ne poskušajmo opravičevati svojih dejanj.
Premislimo, na katerih področjih dobro delujemo in vidimo uspeh: redno vstajanje zjutraj, čistoča in urejenost, šport … To nam omogoča, da čutimo, da imamo nadzor in smo odgovorni za svoja dejanja.
Bolj se zavedajmo svojih dejanj, saj nam bo to pomagalo videti, kako lahko razrešimo majhne stvari in preprostejše situacije ter kako so stvari povezane med seboj.
Prenovimo svoj besednjak: namesto “ni se vredno truditi” ponavljajmo “zmorem, so stvari, ki jih delam dobro.” Začnimo se drugače pogovarjati sami s seboj, izražajmo si podporo in ljubezen. Spomnimo se stvari, ki so nam že uspele.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.
Preberite še:
Kako ohraniti molitveno življenje na poletnih počitnicah
Preberite še:
Po koncu šolske ure mora otroke celo “naganjati” iz svoje učilnice
Preberite še:
Dragi sošolec novomašnik