Vprašanje bralke
Pred letom dni se nam je rodil sin s hudo gensko okvaro. Počasi se privajamo na vse spremembe, ki jih je njegovo rojstvo prineslo v našo družino. Potrebuje precej več nege, kot sta jo starejša dva. Težko je, a nam kar gre. Brata (stara sta tri in pet let) sta ga za zdaj lepo sprejela. Skrbi pa me, kako bo v prihodnosti.
Mojca
Preberite še:
Ko se rodi poseben otrok: “Sprejemanje prihaja počasi, po tihem”
Odgovarja Ančka Čeligoj, Zavod Živim
Vsak družinski član prinese spremembe in kar nekaj časa traja, da družina spet zaživi v običajnem ritmu. Ko se rodi otrok z izrazito posebnimi potrebami, pa to še močneje vpliva na vse družinske člane. Precej se spremeni dinamika in organizacija družine. Kako bosta na brata s posebnimi potrebami čez nekaj let gledala starejša sinova, je sedaj nemogoče napovedati. Vsekakor pa je dobro, da se zavedate, kako pomembno je, da ob večkrat izčrpavajoči skrbi zanj ne pozabite tudi na njiju.
Pomembno se mi zdi, da spodbujate sinova, da na brata gledata predvsem kot na običajnega družinskega člana. Čeprav je včasih to težko, se potrudite, da se družinski pogovori (in drugi, kjer sta navzoča tudi starejša otroka) ne vrtijo le okrog posebnih potreb in najmlajšega sina nasploh. Hkrati pa je seveda dobro, da ste realni, iskreni in natančni glede informacij o posebnih potrebah, ko vas kaj v zvezi s tem vprašata oziroma ko presodite, da bi bilo smiselno, da jima nekaj sami poveste. Dajte jima dovolj varnosti, da bosta lahko izrazila vse misli in čustva, povezana z bratom. Predšolski otroci morajo vedeti, da njihovo vedenje ni povzročilo sorojenčevih težav. Bodite pozorni tudi na situacije, ko zaznate, da ju je v družbi sram zaradi bratovega videza ali vedenja. Ko pride med vašimi otroki do spora, ga ne skušajte za vsako ceno prekiniti. Predvsem pa ne bodite preveč zaščitniški.
Preberite še:
Ali bo otrok z downovim sindromom motil delo v skupini v vrtcu?
Najpomembnejši je občutek sprejetosti
Bistveno je, da imajo vsi vaši otroci občutek, da so sprejeti. Včasih se namreč zgodi, da se otroci določeno obdobje čutijo spregledane. Poskušajte najti čas samo za starejša dva. Če je potrebno, si za vsakdanja opravila poiščite pomoč. Čas s starejšima otrokoma je vsekakor dragocenejši kot to, da bi z možem zmogla vse sama.
Vaša starejša sinova bosta verjetno zrelejša in bolj samostojna kot njuni vrstniki. Lahko se zgodi, da se bosta v želji, da vas ne bi skrbelo še za njiju, pretirano trudila, da bi bila uspešna na vseh področjih. Imela bosta priložnost, da se že v družini spontano naučita sprejemati različnost. Verjetno bosta postajala vse bolj odprta za druge in se iskreno zanimala za razlike med ljudmi. Spet drugi se zaradi sorojenčevih posebnih potreb počutijo drugačni in izolirani. Lahko se zgodi tudi, da bo eden izmed bratov z mlajšim v dobrem odnosu, drugi pa ne.
Mnogi odrasli sorojenci gledajo na svojega brata ali sestro s posebnimi potrebami predvsem kot na dar. Vsaka družina je zgodba zase. Zelo pomembno je, da najmlajšega sprejmeta vidva z možem. To bo zdaj in v prihodnosti v veliki meri vplivalo na to, kakšni odnosi se bodo razvili med sorojenci. Skušajte se veseliti tega, kar je v odnosih med brati lepega, in si vzeti čas za tiho opazovanje njihove igre. Vašo sproščenost in veselje bodo začutili tudi oni.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 67, številka 39.
Preberite še:
Dojenček na poti: kako na prihod pripraviti bratce in sestrice
Preberite še:
“Starši postajajo sitni taksisti, otroci pa neustvarjalne ovce”
Preberite še:
Je vaš otrok razredni “slonček Dumbo”? Kako mu lahko pomagate?
