Sanjarjenje o avanturi za eno noč, medsebojna privlačnost ali le platonično medsebojno občudovanje: pregrešne želje se pojavijo v najrazličnejših oblikah, a nobena od njih ni nepomembna. Takrat je čas, da si postavimo nekaj vprašanj o sebi, o svojem partnerju in o pomenu zakona.
Zakaj dvojnost?
“Duh je voljan, a meso je slabotno,” (Mt 26,41), je rekel Jezus svojim prijateljem, ki so zaspali na vrtu Getsemani tisto noč, ko so ga prijeli.
Moški in ženska sta meseni bitji, izpostavljeni bolj ali manj močnim dražljajem in čustvom. To pomeni, da sta oslabljena, povrhu pa zaznamovana z madežem izvirnega greha.
Hkrati imata moški in ženska v sebi vsa potrebna sredstva, da se upreta skušnjavi. Zakaj Bog dovoljuje to dvojnost, ki včasih povzroča trpljenje?
“Bedite in molíte”
Del odgovora je v dejstvu, da ima Bog človeštvo rad in da mu želi dobro, zato mu po Svetem Duhu daje moč, da se zoperstavi vsaki skušnjavi, ki bi ogrozila njegovo srečo. Hkrati pa človeka pri kovanju sreče pušča svobodnega in ker ga pušča svobodnega, lahko človek tudi podleže.
Kaj torej storiti? Sveti Matej nam v drugem delu iste vrstice ponuja začetek odgovora: “Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo!” (Mt 26,41).
Biti na preži lahko razumemo tudi kot samoopazovanje in previdnost, kar je v resnici dober način za preprečevanje in prečiščevanje neupravičenih hotenj.
Preberite še:
Vidiki zakonske (ne)zvestobe, na katere morda še niste pomislili
Iskanje vzroka za željo
Kaj se je zgodilo, da je nekdo od zakoncev začutil potrebo iti drugam? Kaj v odnosu manjka, kar bi pojasnilo ljubezenska čustva do tretje osebe? Je odnos v dobri formi ali že rahlo uvel?
Od kod želja, da bi nekoga za vsako ceno zapeljali? Je v odnosu preveč rutine? Gre za pomanjkanje pogovora? Morda za pomanjkanje nežnosti in pozornosti? Sta si resnično vse odpustila?
Preberite še:
2 skrivni orožji, ki lahko prenovita vaš zakon
Resno in globoko samoopazovanje, ki ga lahko opravimo sami, v paru ali z duhovnim spremljevalcem, nam omogoči bolj jasen vpogled in ublaži posledice nedelovanja, ki so lahko za par tudi usodne.
Zavzeti telesno razdaljo
Ni se treba igrati z ognjem. Bolje se je izogniti situacijam, ki bi nas lahko še bolj zapeljale v strast ali obsesijo z nekom drugim.
Zavrniti dvoumno kosilo s kolegom, izogniti se srečanju s čednim sosedom, če je potrebno, zbežati na vso moč, ko se predmet tvojega poželenja pojavi. To so varnostni ukrepi, ki nam pomagajo, da ne podležemo skušnjavi in rešimo svoj odnos.
Preberite še:
Skrivnost zvezdniških parov za uspešen zakon
Zavzeti miselno razdaljo
Zgodi se, da nekdo o predmetu svojega poželenja preprosto rad sanjari, si ga predstavlja, hkrati pa se prepričuje, da v tem ni nič slabega. Vendar s tem samo krepi svojo pregrešno željo. Takšna drža je slaba, nekoristna in prazna, poleg tega pa ogroža dušno zdravje.
Puščavski očetje so zagovarjali “obrambo srca” (grško nepsis: nadzor), ki je v tem, da smo pozorni na vse, kar se v našem srcu dogaja. Gre za duhovno metodo, ki človeka osvobaja slabih ali strastnih misli. Vabi nas, da opazujemo misli, ki prodirajo v našo dušo, in da med njimi razločimo dobre od slabih.
“Da nas določene misli vznemirjajo ali ne, ni odvisno od nas, (v njih) vztrajati ali ne vztrajati oz. strasti vzbujati ali ne vzbujati, pa je odvisno od nas,” je zapisal sveti Janez Damaščan v svoji Duši koristni in čudoviti razpravi.
Preberite še:
Želite srečen zakon? Potem možu ne govorite tega …
Prositi Boga, da bi občutili milost zakramenta zakona
Jezus svojim učencem svetuje, naj bdijo in molijo. Če se Bogu odpremo, nam prek molitve in milosti zakramentov daje moč, da znova odkrijemo smisel zakona in njegovo posebno lepoto.
V Katekizmu Katoliške cerkve piše: “Da bi mož in žena ozdravila rane greha, potrebujeta pomoči milosti, ki jima je Bog v svojem neskončnem usmiljenju nikoli ni odrekel. Brez te pomoči se možu in ženi ne more posrečiti, da bi uresničila tisto zedinjenje svojih življenj, za katero ju je Bog ‘v začetku’ ustvaril,” (KKC 1608). Ta posebna milost “je namenjena izpopolnjevanju ljubezni zakoncev in utrjevanju njihove nerazvezljive enote” (KKC 1641).
Zdi se torej nepogrešljivo, da se vedno znova vračamo h Kristusu, ki je vir milosti, da v zakonu ostanemo zedinjeni in zvesti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Nekoč je “spovedoval” za šankom, zdaj lahko zares
Preberite še:
3 razlogi, zakaj Bog odlaša z odgovorom na naše molitve
Preberite še:
Pot v izgorelost: perfekcionizem, pretirana ustrežljivost, nezmožnost reči ne
