Gianni Crea se je rodil pred 45 leti v Rimu. Vsako jutro se ob zori sprehodi do sobe, v kateri je shranjenih 2.797 ključev, ki odpirajo vrata v Vatikanske muzeje. Nekateri izmed teh ključev so stari toliko kot vrata, ki jih odpirajo: dvesto, tristo, štiristo let. Med njimi je tudi ključ Sikstinske kapele. Vsako jutro, ko Crea vstopi vanjo, poklekne pred Michaelangelovimi nesmrtnimi freskami, izreče kratko molitev in si reče, kakšno srečo ima.
Preberite še:
11 dejstev o Vatikanu, ki jih verjetno ne poznate
Odgovoren za odpiranje in zapiranje vseh 500 vrat in oken
“Zavedam se, da je to poseben privilegij in da ga moram biti vreden,” pravi. Odgovoren je za odpiranje in zapiranje vseh 500 vrat in oken v Vatikanskih muzejih.
Pred dvajsetimi leti ga je duhovnik v cerkvi, v katero je redno zahajal, vprašal, ali bi želel delati kot pomožni varnostnik v baziliki sv. Petra, oni pa bi mu v zameno poravnali stroške študija.
To je bila ponudba, ki je preprosto ni mogel zavrniti. Toda ko je obiskoval pravno fakulteto in sanjal, da bo nekoč postal odvetnik, je obenem napredoval na lestvici vatikanskih varnostnikov in postal varuh tamkajšnjih dragocenosti s polnim delovnim časom. Bil je točen, diskreten in resen: to so tri osnovne lastnosti, ki so potrebne za delo v samem osrčju krščanstva.
Preberite še:
Ali “vatikanski skrivni prehod” resnično obstaja?
Ključi vrat, ki vodijo v nebesa
Ko ga je Antonio Paolucci, tedaj direktor Vatikanskih muzejev, imenoval za glavnega ključarja, mu je dejal: “V tvojih rokah so zdaj, simbolično rečeno, ključi vrat, ki vodijo v nebesa.” K tej odgovornosti sodi tudi preverjanje, da po zaprtju muzejev nihče ne ostane v teh prostorih. Še vedno se spominja dne, ko so podivjali vsi alarmi, ker si je vrabec nekako utrl pot v eno izmed muzejskih soban.
Crea je tudi dedič ključev maršala konklava, ki je bil do leta 1966 uradno določen za zapečatenje vrat okoli Sikstinske kapele, ko so se kardinali zbrali na volitvah novega papeža. Toda to ni edini dragoceni ključ v njegovi zbirki: Crea je med drugim varuh ključa številka ena, ki odpira znamenita vrata na Viale Vaticano, kjer je izhod iz Vatikanskih muzejev. Tisti, ki odpira prednja vrata, ključ št. 401, tehta skoraj pol kilograma. Vendar ni težak: “V čast mi je,” pove vatikanski ključar.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Ste vedeli, da vatikanske zidove belijo s kravjim mlekom?
Preberite še:
Kako umetna inteligenca razkriva vatikanske tajne arhive
Preberite še:
20 “skrivnosti” Sikstinske kapele
