Nihče ne mara zavrnitve. Niti zavrnitve na zmenku niti zavrnitve na razgovoru za službo. A izkazalo se je, da je najhujša tista, ki jo spremlja primerjava z neko drugo osebo. Zgolj zavrnitev je sicer boleča, a ne tako, kot če vemo, da smo bili mi zavrnjeni, neka druga oseba pa je bila sprejeta, ker ima tisto, česar mi nimamo.
To so ugotovili tudi v nedavni študiji o Osebnostni in družbeni psihologiji, v kateri je sodelovalo 100 udeležencev. Razdelili so jih v skupine, po tri, nato pa sta v nekaterih skupinah dva sodelujoča izločila drugega, v drugih pa se je posameznik odločil, da želi delovati sam. V skupinah, kjer je oseba doživela zavrnitev, ker sta dve osebi izbrali druga drugo, so tisti, ki so bili zavrnjeni, občutili večje neugodje, jezo in negativna čustva kot pa tisti, kjer se je ena oseba odločila, da bo delovala sama. V tej drugi skupini namreč ni šlo za zavrnitev zaradi neke druge osebe.
Preberite še:
Uspešna manekenka, čeprav ji manjka polovica roke
Potreba po pripadnosti
Raziskava nam tako zelo veliko pove o človeški potrebi po pripadnosti. Ko smo zavrnjeni na zmenku, na razgovoru ali od prijatelja, podzavestno vedno vemo, da bo to “naše” mesto nekdo nadomestil. Nekdo bo imel nekaj, česar mi nimamo ali nečesa, kar mi imamo, ne bo imel. Če te osebe ne poznamo je zadevo veliko lažje sprejeti, kot pa če vemo, kdo ta oseba je. V tem primeru so čustva zavisti, bolečine in izključitve veliko močnejša.
Ljudje potrebujemo občutek pripadnosti, zato zavrnitev, ki jo spremlja še primerjava, da je ta oseba boljša od tebe, neposredno napada prav to potrebo po pripadnosti.
Preberite še:
Kaj pa ti storiš, ko te kaj teži, te je strah ali si osamljen?
Kaj lahko glede tega storimo in kako se spopasti s čustvi?
Po eni strani pravzaprav glede tega ne moremo storiti veliko. To je del življenja in to moramo sprejeti. Po drugi strani pa lahko sprejmemo nekatere “ukrepe”, s katerimi se zaščitimo pred tem, da bi bolečino še povečevali.
Če gre za zavrnitev na razgovoru, ne skušajte za vsako ceno izvedeti, katera oseba je bila izbrana na to delovno mesto. Konec koncev si morate priznati, da to delo ni bilo pravo za vas ravno toliko, kolikor vi niste bili pravi za to delo. Zato se lahko tolažite z zavedanjem, da boste takrat, ko vam bo delo pisano na kožo, prva izbira.
Podobno je tudi v odnosih. Ne zasledujte vašega bivšega na družabnih omrežjih. Počutili se boste le še slabše, prav tako pa boste težje zacelili rane in šli naprej s svojim življenjem.
Zapomnite si, da imate edinstvene talente in kvalitete, ki bodo univerzalno privlačne za tisto osebo, ki je vaša sorodna duša. Bodite potrpežljivi. Bolje, da počakate na “tistega pravega” ali “tisto pravo” (pa naj bo to služba ali partner), kot da se prisilite v nek odnos, ki ni pravi za vas.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Kaj vam lahko pomaga, ko je zveze konec?
Preberite še:
“Dno sem uporabil, da sem se odrinil in storil korak naprej”
Preberite še:
Bila je ujetnica časa, rak pa jo je naučil, kako reči ne
