Dlje ko odlašate z obiskom, bolj zapleteno bo postalo. Za pomoč pa se lahko obrnete na sv. Apolonijo.
Odontofobija vodi v bolezni zob in dlesni
Strah pred zobozdravniki je precej pogost. Glede na njegovo jakost in njegove posledice ga lahko razvrstimo na različne stopnje. Med blažjimi oblikami je neprijeten občutek ali rahla živčnost, ko se usedete na zobozdravniški stol. Če se to stopnjuje do tega, da vam srce močno razbija ter da vas je strah že ob misli, da bi morali na pregled ali lažji poseg, verjetno trpite za neko srednjo obliko strahu pred zobozdravniškimi posegi.
Najhujšim oblikam tega strahu se reče odontofobija (beseda odont je v starši grščini pomenila zob) in je v skrajnem primeru tako huda, da si človek sploh ne upa k zobozdravniku. Ni treba posebej poudarjati, kakšne so posledice tega, če dolga leta (ali celo nikoli) ne gremo k zobozdravniku. Tudi če imate odlične zobe, ki niso nagnjeni h kariesu, se tu in tam vseeno pojavi potreba po manjšem popravilu ali dveh.
Če se zobozdravnika izogibate v celoti, bo teh “malenkosti” skozi leta vedno več, zobje pa bodo sčasoma začeli tudi boleti.
Preberite še:
Vas je strah? Citati iz Svetega pisma, ki vam bodo vlili pogum
Sedeti na zobozdravniškem stolu pomeni odreči se kontroli
Razumeti moramo, da je človeški strah pred posegi v ustni votlini nekaj precej normalnega. Usta so začetek prebavnega trakta, pogosto skozi njih tudi dihamo. Zobje pa so kosti, ki nam rastejo iz notranjosti glave. Nič čudnega torej, če nam ni najprijetneje, ko imamo v ustih kup cevk in inštrumentov, ti pa nenavadno ropotajo in nam tu in tam celo povzročijo skelenje ali bolečino.
Če imamo na splošno v življenju radi vse pod nadzorom, nam je občutek nemoči na zobozdravniškem stolu toliko manj všeč. K strahu prispevajo tudi slabe izkušnje z zobozdravniki v preteklosti, nezaupanje do zdravnikov na splošno, skrbi v zvezi s tem, ali nam bodo zobe res dobro popravili in ali – ter koliko – bomo morali za to plačati …