Že to, da vsak dan odhajamo na delo in imamo nešteto obveznosti, je samo po sebi dovolj stresno. Zato ne potrebujemo dodatnega stresa v obliki slabih odnosov z nadrejenimi ali s sodelavci.
Povečan stres lahko vpliva na fizično in psihično zdravje ter povzroča simptome, kot so nespečnost, negotovost, utrujenost in nizka samozavest.
Preberite še:
Stiske najstniških mamic. So tudi za vas črne ovce?
Dejstvo je, da smo ljudje med seboj različni in ne moremo imeti popolnega šefa ali popolnega sodelavca. Pomembno pa je, da skušamo narediti vse, da imamo dobre (ali vsaj znosne) odnose z ljudmi, s katerimi delamo. Prav v službi namreč preživimo veliko časa. Pri tem je ključnega pomena komunikacija in način komuniciranja.
Preverite, ali tudi vas kdaj zanese in ustvarjate toksično komunikacijo.
Prekinjanje
Dejstvo je, da se nikoli ne bomo mogli strinjati z vsemi in v vsem, a najslabše, kar lahko naredimo, je to, da nekoga prekinemo, medtem ko še govori. Če do tega pride, se ta oseba lahko razjezi in vam zameri vaše vedenje, kar zelo slabo vpliva na timsko delo. Pogosto to sicer ni nekaj, kar bi naredili namenoma, zato se moramo, v primerih, ko do tega pride, opravičiti in dovoliti, da oseba dokonča, kar je želela povedati.
Preberite še:
Biti mama v poslovnem svetu je pravzaprav prednost. Zakaj?
Odkrito kažete, da vas stvar ne zanima
Ko pokažemo nezanimanje za to, kar imajo drugi povedati, ustvarjamo apatično okolje. Večina ljudi želi sodelavce, ki sprejemajo druge, jih zanimajo stvari in jim prisluhnejo. Če ne drugega, iz spoštovanja do sodelavca ali sodelavke.
Osramotitev drugih
Izogibati se moramo poniževanju ali diskreditiranju drugih, saj bomo tako ustvarili negativno vzdušje, ki bo vodilo tudi v prihodnje konflikte. Posledično bo zaradi tega na slabšem celotno podjetje, zato je to vsekakor navada, ki se je morate znebiti.
Preberite še:
10 napak, zaradi katerih bomo delovali neurejeno
Občutek nezadržne potrebe bo svetovanju
Nasveti so običajno več kot dobrodošli, a po drugi strani nihče ne želi imeti sodelavca, ki ves čas drugim govori, kako je prav, in ne sprejema različnih mnenj.
Naučiti se moramo, da dajemo nasvet zgolj v primerih, ko nas za to prosijo (razen v izjemnih primerih) in ne ko mi čutimo, da bi ga delili. Sicer bomo slej ko prej ustvarili konflikt, sodelavci pa bodo mnenja, da smo arogantni in ozkogledi. Če res menimo, da imamo dobro idejo, pa preprosto vprašajmo, ali koga ta naša ideja zanima. Lahko tudi vprašamo: “Bi morda potrebovali pomoč pri tej zadevi?”, “Lahko nekaj predlagam?”
Obsojanje
Če vam sodelavec zaupa nekaj osebnega, to pomeni, da pri vas išče podporo. Če boste ves čas samo obsojali in drugim govorili, kaj morajo storiti in kaj so naredili narobe, bodo sodelavci našli nekoga drugega, ki mu lahko zaupajo.
Preberite še:
“Na mnogih delovnih mestih morajo ženske delati po moško”
Ne izražamo se pravočasno in jasno
Ko smo del podjetja in del ekipe, je poleg tega, da poslušamo predloge drugih, pomembno, da sami povemo svoje ideje in predloge, ko se to od nas pričakuje.
Pri tem je pomembno tudi, kako se izražamo. Ni dobro, da smo preveč splošni in kratki, pa tudi ne preveč dolgi in podrobni.
Rešitev: bodite odločni, a ne agresivni
Naučiti se moramo svoje mnenje izražati na primeren način. Spoštljivo in ne agresivno. To ne pomeni, da se postavimo v podrejen položaj in smo tiho. Če imamo dobro idejo, ki jo želimo deliti z drugimi, moramo to storiti z zdravo mero samozavesti.
Takšno uravnoteženo vedenje lahko imenujemo tudi odločnost. Odločna komunikacija je jasna, spoštljiva, mirna, temelji na dejstvih in vključuje tako poslušanje kot govorjenje. To je zdrava komunikacija, s katero bomo ustvarjali pozitivno vzdušje na delovnem mestu in v domačem okolju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Ste deloholik? Je to danes kompliment ali žaljivka?
Preberite še:
“Ja, težave in delo nosim domov in sem tečna. Ampak …”
Preberite še:
3 razvade, ki slabo vplivajo na vaš dan
