Hilda Molina je nekdanja vrhunska kubanska nevrokirurginja, ki je ustanovila kliniko, da bi pomagala Kubancem, a jo je politika prisilila, da je sprejemala bogate Američane, ki so plačevali v ameriških dolarjih.
Čeprav je bila udeležena v kubanski revoluciji, je pozneje postala zelo kritična do kubanske vlade, ki je Molinovo vedno bolj onemogočala, zato je ta leta 2009 po več poskusih poiskala azil v Argentini.
Hilda Molina je globoko verna, skromna in preprosta ženska, njena mati, priznana modna oblikovalka, pa ji je poleg vere privzgojila tudi čut za estetiko, urejenost in uglajenost.
Preberite še:
Sta lepota in urejenost lahko greh?
Preberite še:
Mirna in osredotočena ženska. To so njene navade
V knjigi Mi verdad (Moja resnica), v kateri opiše svoje doživljanje kubanskega režima in težave, ki jih je imela z njim, predstavi tudi materin pogled na to, kaj žensko naredi damo.
Takole piše:
In katere so, po mnenju moje matere, značilnosti, ki opredeljujejo damo? Najprej je to duhovno bogastvo. Tega se pridobi z vzgojo duše, tako da jo polnimo z vrlinami in se vztrajno borimo, da bi v nas prevladala ljubezen, to čudovito občutje, ki lahko reši svet.Drugič, zunanja lepota, ki je veliko več kot zunanji videz vsake ženske, logična in naravna posledica njenega duhovnega bogastva. Moja mati je menila, da je treba lepoto gojiti in da vse dame lahko in moramo ohranjati lep videz ne glede na naloge, ki jih opravljamo, in sredstva, s katerimi razpolagamo.Večkrat je ponavljala: “Lepota in eleganca nista sinonima za materialno bogastvo, ampak za veliko duhovno bogastvo, povezano s sijajno formalno izobrazbo, kulturo dobrega okusa in čistostjo, ki jo je treba spodbujati od malih nog.”
Preberite še:
Manekenki, ki dokazujeta, da se moda odpira tudi k drugačnim lepotnim idealom
Preberite še:
Svet potrebuje ženske, ki so lepe zato, ker so svete
