Ljudje, ki se odločijo, da bodo poiskali strokovno pomoč za svoje težave, pogosto ne vedo, kaj lahko od terapije pričakujejo.
Terapevt pripoveduje, kaj bi si sam želel, da bi pacienti vedeli, preden ga obiščejo na terapiji.
1. Moja naloga ni, da vas popravim
Pogosto se zgodi, da pacient pride k terapevtu, izlije svojo dušo in vse, kar ga teži, nato pa sedi in osuplo gleda terapevta, ko mu ta pove, da ni njegova naloga, da zdaj vse to popravi.
Terapevt pomaga in vodi pacienta pri njegovi preobrazbi. Daje mu oporo. Obisk terapevta je drugačen kot obisk zdravnika, kjer vam ta lahko predpiše zdravila in vas pošlje domov. Družba danes pričakuje, da obstaja rešitev za vsako težavo, a žal ni tako. Zato je naloga terapevta tudi ta, da pomaga pacientu, da se uči spopadati tudi z razmerami, ki morda nimajo rešitve.
Preberite še:
6 znakov, da potrebujete zakonsko terapijo, čeprav zakon ni v krizi
2. Ne dajem nasvetov
Včasih pacienti terapevta ob obisku zgolj vprašajo, kaj naj naredijo in kako naj ravnajo v takšnih in drugačnih razmerah. Mislijo namreč, da bo, če jim bo terapevt povedal, kaj naj naredijo, potem vse v redu. A je pravzaprav ravno obratno. S tem bi zadeve še poslabšali. Pacient bi se potem lahko skrival za terapevtovim nasvetom in ga celo krivil za posledice, ki bi morda nastale zaradi njegovega nasveta.
Pri terapijah se je zato treba osredotočati na to, kako pacientu pomagati, da bo videl svoje vrline in sposobnosti, s katerimi lahko sam vpliva na svojo sedanjost in prihodnost.
3. Terapija traja več kot mesec dni
Instantna terapija ne obstaja oziroma takšna vrsta terapije zanika globlje težave.
Vprašati se morate, kakšne spremembe želite v svojem življenju. Trajne ali začasne. Raziskave, ki so bile do zdaj opravljene na tem področju, so pokazale, da so resnični učinki terapije vidni po okoli šestih mesecih in nato spet po enem letu.
Dolžina terapije je seveda odvisna od resnosti težave na eni strani, pa tudi od pripravljenosti in angažiranosti pacienta na drugi.
Preberite še:
Potrebujem terapijo? Kako vedeti, kdaj nasvet prijatelja ni dovolj?
4. Bodite odkriti do terapevta in bodite odkriti do sebe
Če ni iskrenosti, potem terapija ni smiselna. Če terapevtu ne predstavimo širše slike, je pri zdravljenju zelo težko napredovati. Seveda vsak terapevt razume, da je za odkritost potreben tudi čas, a pacient mora tvegati in se zaupati. Konec koncev je terapevt tam zato, da mu pomaga.
5. Terapija se začne šele takrat, ko pacient sprejme osebno odgovornost
Terapevti niso v službi, da bodo obtoževali ljudi. Druge kriviti za svoje težave je nekaj zelo neproduktivnega in škoduje terapevtskemu procesu.
Pacienti morajo sicer izraziti svojo jezo zaradi krivic, ki so jih doživeli, a to je drugače, kot če bi samo krivili druge za položaj, v katerem so se znašli. Morda res niso sami krivi, da so prišli tako daleč, da zdaj potrebujejo strokovno pomoč, a enkrat bodo morali sprejeti odgovornost za svojo prihodnost, skupaj s tem, kakšni so v odnosu do drugih v vsakodnevnem življenju. Če pacient ne sprejeme tega koraka, bo terapija mučna, saj ne bo videl poti, po kateri mora iti, da bi prišel do sprememb.
Sklep
Terapija je kot nogometna tekma, kjer je terapevt na primer navijač, pacient pa je igralec. Navijač bo vedno podal žogo igralcu, če bo ta šla z igrišča, potem pa se bo hitro umaknil, da bo lahko igralec sam zabil gol.
Terapija je skupni projekt. Terapevti pacientom pomagajo s svojim znanjem, nato pa je v rokah pacientov, da se odločijo, da bodo naredili vse, kar je potrebno, da bodo dosegli spremembe.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Bila je ujetnica časa, rak pa jo je naučil, kako reči ne
Preberite še:
Mačke morda res nimajo devet življenj, a lahko podaljšajo vaše
Preberite še:
Znanstveniki odkrili “čudežno pesem”, ki preganja tesnobo
